Sahara naj bi kmalu dobila zelene pasove dreves. Foto: EPA
Sahara naj bi kmalu dobila zelene pasove dreves. Foto: EPA
Sahara
Dezertifikacija je eden glavnih razlogov za naraščajočo revščino na severu Afrike. Foto: EPA
Dolina Inn
Pesek iz Sahare je dosegel celo dolino Inn v Avstriji. Foto: EPA
Sahara
Saharske sipine naj bi utrdili s pomočjo posebne bakterije. Foto: EPA

Sahara se na sever širi s hitrostjo skoraj kvadratnega kilometra na leto, pri tem pa uničuje vasi in obdelovalno zemljo. Upočasnitev dezertifikacije je postala prednostna naloga in velik skupni projekt, pri katerem z afriškimi državami v okviru Skupne EU-afriške strategije sodeluje tudi EU.

Mednarodne skupine pomagajo saditi skupne vrtove, vpeljati nove namakalne tehnike in učijo o trajnostnem kmetijstvu. Takšni projekti so lep uspeh dosegli na severu Burkine Faso, kjer z novimi poljedelskimi tehnikami pridno izkoriščajo naraščajoče padavine, ki so posledica podnebnih sprememb.

"Zeleni zid" od Mavretanije do Džibutija
Največji projekt za ustavitev širjenja ene največjih puščav na svetu pa je Iniciativa zelenega zidu za Saharo. Med začetno, dveletno fazo projekta, ki bo stala tri milijone dolarjev in se je začela septembra lani, nameravajo posaditi 7.000 kilometrov dolg in 15 kilometrov širok pas dreves. Po trditvah Afriške unije (AU) bodo v naslednjih fazah posadili drevesa od Mavretanije do Džibutija v dveh vzporednih pasovih in tako ustvarili trak zaščitene zemlje, ki bo primerna za obdelovanje in ki naj bi dala obilo pridelka. Načrt je bil potrjen lani na srečanju Skupnosti držav Sahel-Sahare.

AU upa, da bo Iniciativa zelenega zidu za Saharo ustavila zmanjševanje obdelovalne površine, zmanjšala revščino, ohranila bioraznolikost in povečala plodnost zemlje v več kot 25 državah. Drugi upajo, da bo projekt ustvaril milijone delavnih mest, promoviral ekoturizem in ublažil pomanjkanje hrane.

Idejo dobili na Kitajskem
Afriške države so idejo za zeleni zid iz dreves dobile na Kitajskem kjer so se na podoben način lotili ustavljanja širjenja puščave Gobi, s podobnimi načrti pa so se preprečevanja širjenja puščav lotili tudi že v Afriki. Alžirija je leta 1978 pogozdila tri milijone hektarjev zemlje, Nigerija pa je nameravala posaditi okoli 300 milijonov dreves.

Sahara - zelena pljuča zemlje?
Senegalski predsednik Abdoulaye Wade je projekt opisal kot opremljanje Zemlje z novimi "zelenimi pljuči" in tako naj bi prispevali k boju proti podnebnim spremembam. Po njegovih besedah naj bi poleg sajenja dreves nameravali zgraditi tudi velika zbirališča vode, ki naj bi pomagala kmetom pri gojenju pridelkov skozi celo leto.

"Zeleni zid" naj bi nastal na dolgi utrjeni peščeni sipini, ki bo podpirala "zid". Pesek utrdijo v naseljivo strukturo, ki ščiti pred peskom s pomočjo posebnega mikroorganizma. Bacillus Pasteurii brizgnejo v sipino, kar povzroči biološko reakcijo, ki pesek spremeni v trdno peščeno kamenje. Celoten proces traja približno en teden. Bakterije so nepatogene in umrejo med strjevanjem peska.

Zaradi temperaturne razlike med notranjostjo in zunanjostjo utrjenih peščin omogoča nastanek vozlišč, ki lahko podpirajo zbiranje vode, to pa omogoča "rast" oaz v puščavi.

Zeleni zid je kot prvi leta 2005 predlagal nekdanji nigerijski predsednik Olesegun Obasanjo. Ideja je doživela dober sprejem, toda afriške države niso imele potrebnega denarja, da bi začele uresničevati projekt. Konec leta 2007 je na pomoč pri snovanju načrta priskočil EU, ki je obljubil podporo tudi pri izvajanju načrta. Projekt so nekoliko oklestili in okrepili, pozneje pa ga nameravajo razširiti. Iniciativa zeleni zid za Saharo je pomembna za EU, ki bo najverjetneje najbolj čutil posledice imigracij iz Sahela in iz Sahare, ki so posledica podnebnih sprememb. Okoljevarstveniki opozarjajo, da je treba prebivalce v Sahari poučiti o pomembnosti sajenja dreves in skrbi zanje, da jih ne bodo uničili, ne da bi se zavedali, kako nevarno je to za ekosistem.