Boj se odvija med domačo navadno veverico in njeno močnejšo sorodnico sivo veverico, vključila pa se je še nova, križana vrsta.

Na stotine ljudi se je že vključilo v številne organizacije, ki jih skrbi usoda navadnih veveric, v zadnjih mesecih pa so se okrepila njihova prizadevanja za brzdanje populacije sive veverice, ki so jo leta 1876 pripeljali iz ZDA in jo naselili na podeželskih posestvih.

Sive veverice pregnale navadne
Ker je siva veverica večja in ima debelejše krzno od svoje angleške sorodnice, je kmalu prevladala, in to tako zelo, da jih ljudje v 30. letih prejšnjega stoletja niso več smeli spuščati v divjino. A prepoved ni imela posebnega učinka in sive veverice so hitro zasedle ozemlje navadnih, posledice pa so bile katastrofalne.

Navadna veverica je namreč manj odporna kot njena ameriška sorodnica in potrebuje več prostora, medtem ko njena hrana zori dlje časa. Največ škode je povzročil virus koz, na katerega so sive veverice imune, za navadne pa je smrten. Zaradi tega so navadne veverice, ki so v začetku 20. stoletja veljale za škodljivce in so jih pobijali, od leta 1981 na seznamu ogroženih vrst.

Sivih veveric je zdaj v Angliji in Walesu že 2,5 milijona in nekatere organizacije za njihovo zaščito se zato zavzemajo za radikalne rešitve. Partnerstvo za zaščito navadne veverice (RSPP) iz Northumberlanda na severu Anglije se je že odločilo ujeti ter ubiti čim več sivih veveric in po njihovih podatkih so jih od januarja 2007 pobili 22.287.

Zdaj grozi črna veverica
Pojavila pa se je že nova težava, in sicer črna veverica, ki je podvrsta sive veverice, nastala z gensko mutacijo in se širi z vzhoda Anglije, kamor so prvič naselili sive veverice. Prav zaradi črnih veveric naj bi sive veverice čakala podobna usoda kot navadne veverice.

Črnih veveric je trenutno okoli 25.000, vendar se zaradi prevladujočega črnega gena hitro množijo. Zaradi debelejšega krzna in višje stopnje testosterona kot pri navadnih in sivih vevericah so jih poimenovali tudi superveverice.

G. V.