V obdobju med lanskim in letošnjim avgustom je bilo uničenih 6288 kvadratnih kilometrov pragozda, kar je 30,6 odstotka manj kot v enakem obdobju leto pred tem, kažejo podatki brazilskega Nacionalnega inštituta za vesoljske raziskave (INPE).

Amazonski deževni gozd, ki pokriva skoraj 40 odstotkov Južne Amerike, se je v zadnjem stoletju zaradi širjenja kmetijskih površin in rančev, gozdarske in rudarske dejavnosti ter povečevanja urbanih območij skrčil za okoli 20 odstotkov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Znanstveniki opozarjajo, da lahko nadaljnje krčenje Amazonije pripelje do točke, ko bo tam nastalo več ogljika, kot se ga absorbira, to pa bi pospešilo podnebne spremembe.

Lula obljubil, da bo ustavil krčenje pragozda

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva se je zavezal, da bo do leta 2030 krčenje amazonskega pragozda ustavil, a se pri izpolnjevanju te obljube spopada z različnimi interesnimi skupinami.

Krčenje deževnega pragozda pa ni edina tovrstna težava Brazilije. Država se namreč spopada tudi z uničevanjem tropske savane Cerrado. Njeno območje se je namreč po izračunih INPE-ja zmanjšalo že za 25,7 odstotka oziroma 8174 kvadratnih kilometrov.

Tako pragozd kot savano je nedavno prizadela zgodovinska suša, posledično pa obsežni požari.

Strokovnjaki pozivajo k pogozdovanju

Stroka je zadnje podatke označila za dobro novico, a opozorila, da državo čaka še veliko dela. V tej luči je pozvala k pogozdovanju v zadnjih desetletjih uničenih površin, zlasti v Amazoniji, ki da je blizu točke, s katere ne bo več vrnitve, saj lahko območje izgubi zmožnosti za regeneracijo.

Krčenje deževnega gozda je dobilo posebej velik zagon v času prejšnjega brazilskega skrajno desnega predsednika Jairja Bolsonara. Med njegovim predsedovanjem se je krčenje Amazonije glede na povprečje iz prejšnjega desetletja pospešilo za 75 odstotkov.