"Partnerji se nameravajo v predpisanem 15-dnevnem roku pritožiti," je v sporočilu na portalu Your Oil and Gas News zapisala britanska družba Ascent Resources. Kot razlog za pritožbo navajajo to, da je vseh šest strokovnih državnih organov, s katerimi se mora Arso posvetovati v okviru postopka ocenjevanja, sklenilo, da okoljevarstvenega soglasja ni treba pridobiti, saj nameravani poseg v okolje ne bi imel večjih vplivov na okolje. Arso teh nasvetov agencij ni upošteval, čeprav je k temu zavezan, saj sam ni izvedel nikakršne neodvisne ocene verjetnih vplivov na okolje, poudarjajo v Ascent Resources. Britanci si sicer že več let prizadevajo v Petišovcih v večjem obsegu pridobivati zemeljski plin.

Poudarjajo tudi, da so za dovoljenje zaprosili že maja 2017, zato bodo odločitev Arsa izpodbijali tudi na podlagi tega, da ga agencija ni izdala v dvomesečnem roku, ki ga predpisuje slovenska zakonodaja. "V pritožbi bomo podrobneje izpostavili tudi druge točke nespoštovanja slovenske zakonodaje in kršenje evropske zakonodaje," so dodali.

Zemeljski plin na Petišovskem polju pridobivajo že približno pol stoletja, postopek pa je podoben kot drugje po svetu, še poudarjajo v britanskem podjetju in dodajajo, da je analiza Geološkega zavoda Slovenije leta 2011 pokazala, da vrtine niso pomembneje ogrozile okolja. Z odločitvijo Arsa pa so zadovoljni v točki, kjer ta ugotavlja, da predlagani projekt ni fracking, kot ga v priporočilih iz leta 2014 opredeljuje Evropska komisija.

Britanska družba bo zahtevala tudi odškodnino

Ascent Resources v sodelovanju s pravnimi strokovnjaki iz Slovenije in Londona pripravlja tudi zahtevek za odškodnino na podlagi tega, da sta Arso in pristojno ministrstvo kršila zakonodajo in prekoračila predpisane roke. Potencialna zahteva za odškodnino bo upoštevala višino naložbe Ascenta v projekt, ki za zdaj presega 50 milijonov evrov, in prihodnje pričakovane dobičke, ki bi jih lahko ustvarili.

"Podjetje je v celoti sledilo procesu pridobivanja dovoljenj in prejelo pozitivna strokovna mnenja vseh vladnih agencij, s katerimi se mora posvetovati slovenska agencija za okolje. Te so ugotovile, da projekt najverjetneje ne bo imel večjega vpliva na okolje," je stališče Ascent Resources povzel njen glavni izvršni direktor Colin Hutchinson. "Odločitev (Arsa) predstavlja tudi osnovo za obsežen zahtevek za škodo, ki so jo imeli delničarji Ascenta kot posledico teh nadaljnjih neupravičenih zamud pri razvoju projekta Petišovci."

Investitor sam plača presojo vplivov na okolje

A kot je za Televizijo Slovenija pojasnil Andrej Gnezda iz Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, investitor običajno najame neko podjetje, ki pripravi presojo vplivov na okolje, in ga seveda tudi plača. "Ravno tu pride do konflikta, saj tovrstno podjetje želi čim več strank in je zato lahko nagnjeno k temu, da pripravlja presoje vplivov, ki so pogodu investitorju."

Spomnimo še, da je odhajajoči minister za okolje Jure Leben sredi oktobra odredil notranji nadzor nad delom Arsa, s katerim naj bi podrobneje proučili dva postopka, ki ju je agencija vodila v povezavi z načrtovanim črpanjem plina na območju Petišovcev. Med drugim naj bi tudi ugotavljali, "ali nad zaposlenimi ni bil izvajan neprimeren pritisk".