Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za ureditev oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo je vlada sprejela v sredo na dopisni seji. Z izvedbo akumulacije Padež/Suhorca naj bi zagotovili zadostne količine vode ustrezne kakovosti za vodooskrbo prebivalstva s pitno vodo za obdobje vsaj 50 let.

Prebivalci Brkinov sklepu nasprotujejo. "Po našem mnenju sta vlada in ministrstvo za okolje in prostor s sprejetjem tega sklepa pokazala, da jima je vseeno, kaj menijo več tisoč lokalnih prebivalcev, večji del stroke, Park Škocjanske jame in Unesco. Jasno sta povedala, da jima je vseeno, če se nepovratno degradira neokrnjena narava, uničijo habitati in ekosistemi ter izgubi Unescov status svetovne naravne in kulturne dediščine," je poudaril Mario Benkoč iz civilne iniciative Ohranimo Brkine.

Obstaja cenejša in okoljsko vzdržnejša rešitev?

Izpostavil je, da obstaja rešitev, ki je okoljsko vzdržnejša, hitrejša in dvakrat cenejša, predvsem pa zagotavlja čisto pitno vodo in s tem varno oskrbo s pitno vodo za celotno obalno-kraško regijo. "To je povezava vseh obstoječih vodovodov," je poudaril.

Civilno iniciativo preseneča, da vlada o tem vprašanju kljub velikemu nasprotovanju vseh mogočih deležnikov, med drugim tudi državnega sveta, in pozivom, naj znova preuči najprimernejšo rešitev, tudi možnost povezave vodovodov, ni razpravljala na redni seji.

"Sumimo, da se vlada tega sploh ne zaveda in ji je ministrstvo vse to zamolčalo kljub vedenju, da projekt zagotovo ne bo videl luči dneva in bo šlo šest milijonov evrov davkoplačevalskega denarja v prah, slovenska Istra pa bo še vedno brez čiste vode," je bil kritičen sogovornik.

V soboto protest

Da naj projekt takoj opusti, bodo v civilni iniciativi vlado pozvali tudi na sobotnem protestnem pohodu po dolini Suhorce, kjer bodo po Benkočevih besedah hodili po območju, kjer bi bilo v primeru uresničitve vladnega sklepa vse poplavljeno in uničeno. "V Civilni iniciativi Ohranimo Brkine bomo naredili vse in uporabili vsa sredstva, da se ta projekt ustavi in da se preusmerijo vse dosedanje aktivnosti vlade in ministrstva v povezavo vseh vodovodov, ki je najboljša rešitev, rešitev, dobra za vse," je ponovil.

Priobalne občine projekt pozdravljajo

Občine Piran, Izola, Ankaran in Mestna občina Koper medtem vladni sklep pozdravljajo, saj ga vidijo kot pomemben korak, "ki bo dolgoročno zagotovil in zavaroval človekovo ter ustavno pravico občank in občanov občin slovenske Istre do pitne vode". Občine slovenske Istre na svojem ozemlju namreč nimajo ustreznega vodnega vira, ki bi zagotavljal potrebne količine pitne vode za svoje občane, vse, ki delajo pri njih, in več deset tisoč obiskovalcev, so njihovi predstavniki spomnili v skupnem sporočilu za javnost.

"Zaradi nezanesljive oskrbe s pitno vodo občinam slovenske Istre že leta grozi humanitarna in gospodarska katastrofa, ki bi se skoraj zgodila že pred dvema letoma, ko je zaradi železniške nesreče prišlo do izlitja več tisoč litrov kerozina na vodovarstvenem območju. Sredni sklep vlade tako ni le nujen korak k ureditvi vodooskrbe slovenske Istre, temveč začetek reševanja enega izmed ključnih vprašanj nacionalne varnosti," so prepričani v obalnih občinah.

Projekt akumulacije Padež/Suhorca po njihovih navedbah zagotavlja ustrezne količine vode za dolgoročno vodooskrbo Obale in ob tem predstavlja tudi rezervni vodni vir za prebivalce kraškega zaledja. "Pričakujemo, da bo vlada ta projekt tudi v prihodnje obravnavala prednostno in storila vse, da bo njegova realizacija zaključena do predvidenega roka, konec leta 2027," so sklenili.

Vrednost projekta, ki se bo financiral iz proračunskih virov, sklada za vode in kohezijskega sklada, je po navedbah vladnega urada za komuniciranje skoraj 134 milijonov evrov. V okviru projekta je predvidena raba vode na pritoku Padeža Suhorci v mogoči kombinaciji z manjšim zajetjem na potoku Padež. Sistem zajetja z akumulacijo sestavljata glavna pregrada s spremljajočimi varnostnimi objekti in zajetje z odvodom vode za oskrbo prebivalstva s pitno vodo do treh vodovodnih sistemov (Kraški, Rižanski in Ilirskobistriški vodovod).