Posebna delovna skupina članic Evropske unije je namreč na seznam 130 prednostnih energetskih projektov vključila tudi žaveljski plinski terminal oziroma nadomestni kopenski terminal v Severnem Jadranu. Slovenija pa postavitvi terminala nasprotuje.

"Slovensko stališče je bilo jasno - če bo projekt na listi, bo Slovenija glasovala proti. Seveda, ko je bilo naše stališče jasno v Bruslju in v Italiji, so se začeli izredni pritiski, vendar smo se mi odločili, da bomo vztrajali pri svojem. Vztrajali pa smo zato, ker je projekt okoljsko sporen. Vsekakor pa je za nas sprejemljivo, če se ta projekt premakne bliže k Italiji oziroma bliže k Benetkam," je povedal minister Omerzel.

Plinski terminal v Žavljah pred slovensko obalo ima po navedbah vlade namreč številne neposredne negativne okoljske, družbeno-ekonomske, prometne in varnostne vplive. Gre za promet z ladjami s posebnim režimom, vplive na okolje zaradi zastarele tehnologije in uporabe klora ter vplive na zdravje in morsko okolje živega srebra iz sedimenta.

Slovenska vlada odločena
Vlada je že na dopisni seji pred glasovanjem v Bruslju sklenila, da bo zaradi uvrstitve projekta plinskega terminala v severnem Jadranu glasovala proti celotnemu evropskemu seznamu projektov skupnega interesa, razen če omenjeni projekt ne bo odstranjen s seznama.

Napovedali so tudi, da bo Slovenija glasu proti priložila tudi izjavo, v kateri izraža nasprotovanje uvrstitvi tega projekta na seznam, in pozvala EU, naj upošteva slovensko mnenje pri pripravi dokončnega seznama v okviru delegiranega akta.

"Naš glas proti je sicer močno politično sporočilo vsem državam članicam EU-ja in Evropski komisiji, da je projekt LNG Žavlje za Republiko Slovenijo resnično sporen. Hkrati pa s tem seveda glasujemo tudi proti 7 našim projektom, ki - zaradi nenasprotovanja drugih držav članic - za zdaj ostajajo na seznamu, zato vsekakor upamo, da bodo uvrščeni tudi v sam delegiran akt, ki ga bo jeseni pripravila Evropska komisija. Naj poudarimo, da glasovanje proti seznamu za zdaj ne pomeni spremembe glede statusa naših projektov. Ti so še vedno prepoznani kot evropsko pomembni," je vlada zapisala v sporočilu za javnost.

Slovenija ima na seznamu sedem projektov v skupni investicijski vrednosti 1,2 milijarde, in sicer plinovodne povezave z Madžarsko, Hrvaško in Italijo, elektroenergetske povezave z Madžarsko in Italijo ter nadgradnjo notranje hrbtenice Divača-Kleče-Beričevo-Podlog-Cirkovce z 220 na 400 kV ter enosmerni kablovod 500 kV Salgareda-Divača.

S pripombami "kar nekaj držav"
Preostale države so sicer danes potrdile seznam prednostnih energetskih projektov, vendar je bilo ob tem "kar nekaj držav, ki so imele pripombe, med njimi tudi Avstrija," je dogajanje v Bruslju opisal Omerzel. Tudi Avstrija naj bi končno podporo pogojevala z umikom spornega projekta s seznama.

Na vprašanje, ali bi Italija lahko zaradi današnje slovenske potezo v prihodnje problematizirala slovenske projekte, je Omerzel dejal, da se mu ne zdi mogoče, da bi si njihova diplomacija to lahko privoščila. "Ne verjamem, da bi skušali brez argumentov nasprotovati našim projektom," je dejal.

Bruselj še vedno upa na dogovor Slovenije in Italije
Evropska komisija si je sicer želela, da bi seznam podprle vse članice, Slovenija in Italija pa naj bi se nato do 20. septembra dogovorili o spornem projektu.

Evropska komisija je sprejela v vednost mnenje Slovenije o seznamu prednostnih energetskih projektov, ki ga bo upoštevala pri sprejemanju končnega evropskega seznama v oktobru, ob tem ša je zavezana k nadaljnjemu dejavnemu sodelovanju v pogovorih Slovenije in Italije s ciljem rešitve do sprejetja končnega seznama v jeseni, pa se glasi odziv Bruslja.

Članice sicer ne bodo glasovale o seznamu, temveč je cilj doseči splošen politični konsenz. Evropska komisija bo predvidoma 2. oktobra potrdila dokončen evropski seznam.