Kmetijstvo se to pomlad srečuje z neugodnimi vremenskimi razmerami. Pozebi konec marca in na začetku aprila, ki je že naredila veliko škode predvsem na sadnem drevju, se pridružuje še suša, ki prav tako že kaže prve negativne vplive v kmetijstvu.

Prizadeta je vsa Slovenija, o največji škodi za zdaj poročajo z območja Primorske in Pomurja. Stanje poslabšuje močan veter, predvsem burja, ki še dodatno izsušuje tla, povzroča poškodbe cvetov, poganjkov in listov ter odkriva pokrite rastline.

Onemogočeno gnojenje in obdelava tal

Njivske površine so tako izsušene, da sta onemogočeno gnojenje in obdelava tal, so v sporočilu za javnost zapisali v KGZS-ju. Zaradi suše so prizadete vse poljščine. Posledice se kažejo na spomladi posajenih žitih in na deteljnih posevkih. Občutne posledice so tudi na posevkih oljne ogrščice in ozimnih žit, predvsem na prodnih tleh. Slabo kaže travinju. Travna ruša je za ta čas nizke in redke rasti, v nižinah Primorske je prvi odkos že izgubljen, so opozorili v zbornici.

Škoda na posevkih zelja, solate, korenja, čebule

Posevki sejanih zelenjadnic brez namakanja ne vznikajo ali vznikajo počasneje, na vrtninah je tam, kjer ni namakanja, škoda predvsem na posevkih zelja, solate, korenja in čebule. Slabo kali tudi zgodnji krompir, pridelki špargljev so zaradi suše opazno nižji od pričakovanih. V rasti zaostaja tudi hmelj, zlasti so prizadeti prvoletni nasadi.

Starejši sadovnjaki in vinogradi še niso prizadeti, se pa vpliv suše že kaže na mladih nasadih, posajenih lansko jesen in letos spomladi. Če se bo suša nadaljevala, je pričakovati večji osip uspešno oplojenih cvetov v intenzivnih nasadih jablan in slabšo kakovost sadja, ugotavljajo v zbornici.

Pridelovalci lahko škodo omilijo le z namakanjem. Pri tem se je znova pokazala težava pomanjkanja namakalnih zmogljivosti na Goriškem. Za intenzivnejši razvoj namakalnih zmogljivosti je nujno poenostaviti in skrajšati postopke za pridobivanje dovoljenj, menijo v zbornici.

Javna služba kmetijskega svetovanja pri KGZS-ju spremlja stanje na terenu in svetuje pridelovalcem, kako blažiti posledice suše. Svetovalci poudarjajo čim večjo skrb za povečanje humusa v tleh z organskimi gnojili, ustrezen kolobar in stalno pokritost tal. Prav tako svetujejo ustrezno izbiro kultur in sort, optimalno prehrano rastlin in kakovostno obdelavo tal.

V sušnih razmerah svetujejo plitvo mehansko obdelavo tal, ki prepreči kapilarni dvig vode, dosledno mehansko odstranjevanje plevelov in obvezno valjanje vseh posejanih posevkov takoj po setvi. Za blažitev vpliva suše svetujejo tudi škropljenje rastlin s pripravki na osnovi aminokislin, prav tako priporočajo dodajanje pripravkov s kalijem.