Načeloma noben pojav ni nenavaden, le manj verjeten. Na Primorskem seveda lahko, ob izjemnih okoliščinah, pade tudi nekaj snega. Vendar so taki pogoji v podnebju, ki se ogreva, vse manj verjetni.
Kot je pojasnil sodelavec Agencije Republike Slovenije za okolje ter docent na Fakulteti za matematiko in fiziko, lahko država pomaga tako, "da poskrbi za prilagoditev standardov, ki regulirajo poselitev območij, kakovost gradnje, kriterije za onesnaženj, itd., tudi za spodbujanje zavarovanja pridelkov in imetja".
Aktivna obramba pred točo po njegovih besedah ne more biti uspešna. Ker je takšno stališče stroke, ga podpira tudi država.
Lokalni maksimumi na območju Radgone, Dravskega polja in na Dolenjskem
Na vprašanje, katera območja v Sloveniji so najbolj izpostavljena neurjem s točo, je Žagar odgovoril, da toča pada po celi Sloveniji, običajno enkrat do dvakrat letno. "Letošnje leto je izjemno. Raziskave drugače kažejo majhne razlike med pogostostjo toče po Sloveniji, lokalni maksimumi so na območju Radgone in Dravskega polja ter na Dolenjskem," je dodal.
Če vas zanima, kaj je Mark Žagar povedal o:
- odnosu slovenske politike do okolja in podnebnih sprememb,
- podnebnih spremembah na sploh,
- vremenskih pojavih v Sloveniji v prihodnosti,
- onesnaževanju in boju za čisto okolje,
- delu na Arsu,
- meteoroliških postajah ipd.,
vabljeni k branju klepeta.
Skozi klepet je bilo mogoče izvedeti, da je ponoči možnost za pojav toče manjša kot čez dan, saj je za močne nevihte, ki jih spremlja, potrebna energija, ki jo dobimo podnevi od sonca.
Nevihte je mogoče napovedati okoli pet dni prej
In koliko časa vnaprej lahko na Arsu napovedo nevihto s točo? "Čas napovedi je odvisen od natančnosti, s katero želimo napovedati nevihto. Da bodo nekje v Sloveniji nevihte, lahko napovemo tudi kakšnih 5 dni vnaprej. En dan do dva dni vnaprej lahko napovemo, v katerem delu Slovenije bodo nevihte verjetnejše. Nevihto nad nekim konkretnim krajem pa zaenkrat lahko spremljamo potem, ko že nastane. Trenutno se veliko dela pri metodah, ki bodo omogočale predvidevanje nastanka konkretne nevihte nekaj ur vnaprej," pojasnjuje Žagar.
Letošnja nenavadno intenzivna neurja so sicer po njegovih besedah posledica izjemno globokih prodorov hladnega zraka v višinah, kar se poleti dogaja le redko. "Hladen zrak v višinah povzroči, da je ozračje nestabilno, in s tem so podani pogoj, za nastanek močnih neviht."
Sezonske napovedi bolj eksperimentalnega značaja
Kot poudarja meteorolog, se za zdaj ne da napovedati, kakšno jesen lahko pričakujemo. To pomeni, da so mogoče tudi poplave. Sezonske napovedi so sicer mogoče, vendar so to le bolj dolgoročne napovedi, narejene z numeričnimi modeli. "Sezonske napovedi, ki jih uporabljamo pri nas, segajo do nekaj mesecev vnaprej, a imajo bolj eksperimentalni značaj," navaja.
Marjetka Nared
Načeloma noben pojav ni nenavaden, le manj verjeten. Na Primorskem seveda lahko, ob izjemnih okoliščinah, pade tudi nekaj snega. Vendar so taki pogoji v podnebju, ki se ogreva, vse manj verjetni.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje