Po sončnem in toplem vremenu v teh dneh se bo v noči na nedeljo precej ohladilo, kar prinaša tudi nevarnost pozebe sadnega drevja, ki je po mili zimi letos marsikje prej zacvetelo kot običajno. Ogroženost je sicer v prvi vrsti odvisna od sadne vrste, sorte, njenega razvojnega stadija in predvsem obdobja trajanja nizkih temperatur.

"V noči na nedeljo pa nas bo dosegla hladna vremenska fronta. Ponoči se bo v okoli 12 urah v višinah ohladilo za kar 15 stopinj Celzija, tako da potem že v nedeljo čez dan pričakujemo precej nizke dnevne temperature za ta čas, verjetno bo od osem do 10 stopinj Celzija v notranjosti države," je dejala dežurna vremenoslovka na Agenciji RS za okolje (Arso) Veronika Hladnik Zakotnik.

Nato glede na vremenske podatke pričakuje zelo hladno ponedeljkovo in tudi torkovo jutro. "V ponedeljek sicer še vedno je kar nekaj upanja, da bo v severovzhodni Sloveniji – pa tudi na Primorskem – še pihal severovzhodni veter oziroma na Primorskem šibka burja," je dodala.

V ponedeljek bo glede pozebe bolj kritično za bolj zatišne lege, kjer vetra ne bo. Tam so lahko temperature od -4 do -1 stopinja Celzija. Podobne temperature oz. morda kakšno stopinjo višje, od -3 do 0 stopinj Celzija, pa lahko potem pričakujemo tudi v torek, ko sicer vetra ne bo. "Primorska sicer potem v torek očitno ni izključena, sploh kakšna Goriška, kjer bodo temperature tudi v torek lahko kakšno stopinjo pod lediščem," je dodala vremenoslovka.

Dnevne temperature pa bodo do srede okoli 10 stopinj Celzija, šele v drugi polovici tedna se bo postopno ogrelo, je napovedala.

Večina sadjarjev nima oroševalnih sistemov in se zanaša na druge ukrepe

Sadjarji se medtem že pripravljajo na napovedano ohladitev. Večina pridelovalcev sicer nima možnosti uporabe aktivne zaščite proti spomladanski pozebi z oroševalnim sistemom, obstaja pa nabor ukrepov za blaženje. "V Posavju orošujemo zgolj od 8 do 9 odstotkov površin. Medtem ko so ostali pač odvisni od preventivnih ukrepov. Kaj se lahko v tem trenutku naredi? Pomaga že pomulčen sadovnjak, saj je temperatura tam nekoliko višja, kot če je trava visoka. Potem so tukaj tudi različna listna gnojila, ki tudi lahko v nekaterih primerih nekoliko ublažijo posledice," je za Radio Slovenija pojasnila Andreja Brence s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto.

Sorodna novica Do sobote toplo vreme, v nedeljo bodo nato temperature padle za več kot 10 °C

Kmetje uporabljajo tudi ogrevalne sisteme in biostimulante. Čas za krepitev rastlin pa je najpozneje dva dni pred pozebo, pravi Metka Hudina z Biotehniške fakultete v Ljubljani.

"Poškropimo drevesa z biostimulanti na osnovi alg in aminokislin. Škropljenje je treba opraviti dva dni pred napovedano pozebo, ti biostimulanti niso fitofarmacevtska sredstva, dovoljeni so v ekološki predelavi, dobijo se tudi v prosti prodaji," je pojasnila in dodala, da se škropljenje nato priporoča tudi po pozebi. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani sodelujejo v projektu, kjer tri leta spremljajo učinke biostimulantov in sogovornica pravi, da ščitijo rastline pred zmrzaljo. Več o preventivnih ukrepih so na fakulteti objavili tudi na spletni strani.

Ob že omenjenih nasvetih na ministrstvu za kmetijstvo svetujejo tudi uporabo vetrnic, s katerimi v jutranjih urah, ko je izhlapevanje največje, mešamo toplejši zrak iz višjih plasti in tako zvišamo nizke temperature v okolici krošenj. Širše znan ukrep je tudi zadimljenje oz. kurjenje ob robovih parcel in kurjenje znotraj nasadov, kar prav tako zviša nizke temperature. Ogljikov dioksid, ki se sprošča pri gorenju, pomaga pri učinku "lokalne tople grede", vodna para, ki se sprošča, pa ustvari meglo, ki zmanjša radiacijsko ohlajanje zraka, pojasnjujejo iz javne službe kmetijskega svetovanja.

Med mogočimi ukrepi so tudi uporaba parafinskih sveč, zaščitnih folij in koprenastih zastirk ter zapiranje tunelov v primeru sončnega vremena v poznopopoldanskih urah, ob oblačnem vremenu pa že prej. Ministrstvo vsem pridelovalcem priporoča tudi, da spremljajo ažurne informacije o vremenu na spletnih straneh Arsa ter dodatna priporočila stroke.