Kot je poudaril Guterres, se lahko človeštvo katastrofi izogne le s sodelovanjem v boju proti podnebni krizi. Ob številnih hkratnih krizah, pri čemer je poleg gospodarskih in političnih omenil še pandemijo covida-19, je Guterres poudaril, da je svet "v bitki življenja".

Voditelje je k ukrepanju v blogu pozvala tudi predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde. Pohitritev prehoda na obnovljive vire energije lahko omeji tveganja za velik skok cen, je izpostavila.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je treba narediti vse za izpolnitev zaveze iz pariškega sporazuma in segrevanje ozračje omejiti na 1,5 stopinje Celzija.

"Spoprijemamo se s številnimi izzivi, a podnebne spremembe so največji," je zapisala na Twitterju. Predsednica komisije, ki se prav tako mudi v Egiptu, je spomnila na številne ukrepe, ki jih je uvedla Evropska unija, ki je po njenih besedah na "pravi poti".

Voditelji sodelujejo na dvodnevnem političnem vrhu, za katerega številni upajo, da bo prinesel dodaten veter v jadra političnemu delu boja proti podnebnim spremembam. V Egiptu pričakujejo okoli 110 predsednikov in premierjev, v imenu Slovenije se vrha udeležuje predsednik Pahor.

"Skupaj bomo obstali ali propadli"

Pahor je najprej sodeloval na okrogli mizi na temo prehranske varnosti, na kateri je opozoril na povezanost prehranske varnosti z varovanjem okolja in biotske raznolikosti ter na okrogli mizi o izobraževanju za podnebne spremembe, so navedli v kabinetu.

"Hrana je steber stabilnosti in miru," je poudaril predsednik in dodal, da je Slovenija od leta 2019 potrojila svoj prispevek k prehranski varnosti. Ob tem je dejal, da gresta prehranska varnost in varstvo okolja z roko v roki.

"Narediti moramo več, da postanemo trajnostni, kmetijstvo pa ne sme spodbujati podnebnih sprememb," so Pahorja povzeli v kabinetu. Po njegovem mnenju bi lahko in moramo narediti več: "Zmanjšati moramo količino odpadne hrane in iskati načine, da se vrnemo k sezonski in tradicionalni hrani."

V nagovoru voditeljem je Pahor dejal, da se podnebni zlom dogaja tukaj in zdaj. "Skupaj bomo obstali ali propadli," je poudaril na vrhu. Več aktualnih kriz po njegovih besedah ne sme zamajati naših podnebnih ambicij, je še dejal in poudaril, da neuspeh ni možnost.

"Podnebne spremembe so eksistencialni problem našega časa, tako na globalni kot lokalni ravni," je poudaril Pahor. Desetletje, v katerem živimo, je po njegovih besedah bistveno za okrepitev naporov v boju proti podnebnim spremembam.

Popolna implementacija pariškega sporazuma in podnebna zaveza iz Glasgowa, ki je gostil COP26, sta po Pahorjevem mnenju pot naprej pri omejevanju dviga temperature za 1,5 stopinje Celzija.

"V tem trenutku se srečujemo s hkratno energetsko in prehransko krizo, ki sta med drugim posledica vojne v Ukrajini. A to ne sme omajati naših podnebnih ambicij, ravno nasprotno," je poudaril Pahor. Energetsko krizo bi morali po njegovih besedah izkoristiti kot priložnost za iskanje rešitev zunaj okvirov.

Ponovil je zavezo, da bo Slovenija do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. "Pripravljamo prvi nacionalni podnebni zakon, ki bo še dodatno spodbudil dosego cilja," je dejal. Podnebni zlom je, kot je dejal, vedno večji dejavnik nestabilnosti, nasilja in vojn.

Kot kandidatka za nestalno članico Varnostnega sveta ZN-a v obdobju 2024/25 si Slovenija po Pahorjevih besedah prizadeva za vključevanje podnebnih ukrepov v izgradnjo in vzpostavljanje miru.

"Zavezani smo solidarnosti. Letos smo podnebno financiranje v podporo najmanj razvitim državam in majhnim otroškim državam v razvoju prek različnih multilateralnih kanalov podvojili," je poudaril Pahor.

Naša generacija ima možnost in dolžnost ukrepati ter zanamcem pustiti lepši planet, je dejal Pahor in sklenil: "Neuspeh ni možnost."

V ospredju države v razvoju

Podnebna konferenca COP27, ki bo potekala do 18. novembra, neuradno velja za "afriški COP". Poudarek bo namreč na izzivih, s katerimi se zaradi podnebnih sprememb spopadajo države v razvoju, med pomembnejšimi vprašanji bo zagotavljanje finančne pomoči tem državam.

Cilj je omejitev segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, kot so se države podpisnice zavezale v pariškem sporazumu iz leta 2015. A v zadnjem letu so boj proti podnebnim spremembam zasenčile druge svetovne krize, kot so visoka inflacija, energetska in prehranska kriza ter vojna v Ukrajini.

Egipt je voditelje pred začetkom konference pozval, naj se držijo danih obljub. Razvite države so se leta 2009 med drugim zavezale, da bodo do leta 2020 letno zagotavljale 100 milijard dolarjev za pomoč revnejšim državam pri boju s podnebnimi spremembami. Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, te obljube v večini ostajajo neizpolnjene.