Kljub rasti izpustov toplogrednih plinov so ravni lani ostale šest odstotkov pod tistimi, izmerjenimi leta 2019, piše v poročilu EEA-ja. Končna poraba energije se je lani prav tako povečala za pet odstotkov, kar je izražalo okrevanje gospodarstev po koronski krizi. Čeprav so se cene plina in elektrike začele zviševati že v letu 2021, pa v EEA-ju pričakujejo, da se bodo učinki energetske draginje pokazali šele pri podatkih za letos.

Cilj EU-ja, da izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjša za 55 odstotkov, glede na trenutne napovedi ne bo dosežen, je ob objavi poročila izpostavila Melanie Sporer iz EEA-ja. Izpuste bi morali namreč v povprečju letno zmanjšati za 134 milijonov ton ogljikovega dioksida oz. za štiri odstotke.

"Prihodnji meseci in leta bodo bistveni za oblikovanje ambicioznih načrtov članic EU-ja za zmanjšanje izpustov s ciljem uresničitve podnebnih ciljev Unije," je zapisal izvršni direktor agencije Hans Bruyninckx.

Čeprav priznava, da bodo za zagotovitev energetske oskrbe to jesen in zimo potrebni kratkoročni ukrepi, ki ne ustrezajo ciljem zelenega prehoda, pa ti po njegovih besedah ne bi smeli Evrope obsoditi na dodatna leta odvisnosti od fosilnih goriv. "Varčevanje z energijo in krepitev obnovljivih virov sta bistvenega pomena tako za obravnavo energetske krize kot za dosego podnebne nevtralnosti," je prepričan Bruyninckx.

"V primerjavi z obdobjem od 1990 do 2020 bomo morali do leta 2030 podvojiti naše napore pri zmanjševanju izpustov," je medtem poudarila Sporer. Priložnost za to je sredina 2023, ko bodo morale članice EU-ja predstaviti dopolnjene nacionalne energetske in podnebne načrte.

Največje napore je sicer agencija zaznala na področju oskrbe z energijo, industrije z največjimi izpusti. V tem sektorju so se izpusti med letoma 2005 do 2020 znižali za 43 odstotkov. V transportnem sektorju so padle za 15 odstotkov, v kmetijstvu pa za dva odstotka.

Skupni delež pridobivanja energije iz obnovljivih virov je po nekaj letih močne rasti lani ostal stabilen pri 22 odstotkih, kar je po oceni EEA-ja skrb vzbujajoče, saj je treba prehod na zeleno energijo pospešiti. EEA je pozval k hitremu povečanju pridobivanja energije iz vetrnih elektrarn in hidroelektrarn.

ZN opozarja na zaveze iz pariškega sporazuma

Mednarodne podnebne zaveze še zdaleč ne zadostujejo za dosego cilja omejitve globalnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija, v najnovejšem poročilu opozarjajo Združeni narodi (ZN). Poročilo so objavili nekaj dni pred začetkom podnebne konference COP27, kjer bodo stekla pogajanja o ukrepih za zajezitev globalnega segrevanja.

Več kot 190 držav se je s podpisom pariškega sporazuma leta 2015 zavezalo k omejitvi globalnega segrevanja pod mejo dveh stopinj Celzija, pri tem pa si prizadevajo za ukrepe, ki bi to mejo znižali na 1,5 stopinje.

Glede na to, da se planet po segretju za 1,2 stopinje Celzija že spopada z vročinskimi valovi, nevihtami in poplavami, znanstveniki svarijo pred prepočasnim ukrepanjem za zniževanje izpustov toplogrednih plinov.

"Še vedno nismo niti blizu temu, da bi se postavili na pot omejitve temperature pri 1,5 stopinje Celzija," je dejal izvršni sekretar ZN-a za podnebne spremembe Simon Stiell. "Da bi ta cilj ohranili, morajo nacionalne vlade takoj okrepiti podnebne akcijske načrte in jih v prihodnjih osmih letih tudi izvajati," je poudaril.

Strokovnjaki ZN-a poudarjajo, da moramo izpuste v primerjavi z letom 2010 do leta 2030 znižati za 45 odstotkov, da bi izpolnili cilje pariškega sporazuma. V najnovejšem poročilu znanstveniki ZN-a ugotavljajo prav nasprotno – da se bodo izpusti glede na obstoječe načrte vlad do leta 2030 povišali za 10,6 odstotka.

Na lanski podnebni konferenci COP26 v Glasgowu so se države strinjale, da pospešijo ukrepe za omejitev izpustov, a jih je do izdaje poročila ZN-a le 24 od 193 nadgradilo svoje nacionalne akcijske načrte.

"Vlade se morajo zavedati urgentnosti ukrepanja in hudih groženj, ki nam pretijo," je dejal Stiell. Odločevalce je pozval, naj znova pregledajo in okrepijo svoje načrte v skladu s pariškimi cilji še pred podnebnim srečanjem ZN-a, ki bo od 6. do 18. novembra v Šarm el Šejku v Egiptu.