Sprejetje dogovora je v zgodnjih jutranjih urah potrdil predsedujoči srečanju več kot 190 držav pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti v Montrealu, kitajski okoljski minister Huang Runqiu. Konferenco bi morala že pred dvema letoma gostiti Kitajska, a so jo zaradi covidne krize preložili in kitajske covidne politike prestavili v Kanado.

Proti dogovoru je bila Demokratična republika Kongo, ki ni želela podpreti besedila in je v okviru sporazuma zahtevala več sredstev za države v razvoju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Države so se z dogovorom zavezale, da bo do leta 2030 30 odstotkov planeta postalo zaščiteno območje. Besedilo prav tako poziva bogate države, da povečajo finančno pomoč državam v razvoju na 20 milijard ameriških dolarjev letno do leta 2025, do leta 2030 pa na 30 milijard.

Dogovor obenem vsebuje zavezo za zaščito pravic avtohtonih prebivalcev kot upraviteljev njihove zemlje in cilje za zaščito vitalnih ekosistemov, kot so deževni gozdovi in mokrišča.

Pomemben korak za avtohtone prebivalce po vsem svetu

Voditelji avtohtonih prebivalcev, ki so sodelovali na vrhu, so dejali, da vključitev njihovih pravic lahko pomeni ključno vlogo pri zaščiti avtohtonih skupnosti pred posledicami industrije in ohranjanju njihove kulture, potem ko so jih v številnih primerih pregnali z njihovih tradicionalnih okolij. "Zdaj priznavajo, da lahko avtohtoni prebivalci prispevajo k ohranjanju biodiverzitete," je dejala Viviana Figueroa, predstavnica mednarodnega staroselskega foruma za biodiverziteto (IIFB). "Za nas to pomeni spremembo paradigme. Prepoznavajo našo pomembno vlogo, ki je bila nevidna."

Na drugih področjih je dogovor nekoliko manj strog. Med drugim podjetja le spodbuja k poročanju o njihovem vplivu na biotsko raznovrstnost, namesto da bi jih k temu zavezal, piše AFP.

Med 23 cilji sporazuma so tudi zmanjšanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij, zmanjšanje tveganja zaradi pesticidov in boj proti invazivnim vrstam.

Okoljevarstveniki so sporazum primerjali s prelomnim načrtom za omejitev svetovnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo v okviru pariškega sporazuma.

Brian O'Donnell iz organizacije Kampanja za naravo je dogovor označil za največjo zavezo za ohranjanje kopnega in oceanov v zgodovini. "Mednarodna skupnost je sklenila prelomni svetovni sporazum o biotski raznovrstnosti, ki daje nekaj upanja, da se krizi, s katero se spopada narava, začenja posvečati pozornost, ki si jo zasluži," je dejal.

Učinkovito izvajanje sprejetega dogovora bo predvsem bistveno izboljšalo možnosti za preživetje in številčnost losov, morskih želv, papig, nosorogov, starodavnih dreves, metuljev, skatov in delfinov, je prepričan.

Dogovor je pozdravil tudi generalni direktor Svetovnega sklada za naravo (WWF) Marco Lambertini. Ob tem je že pred sprejetjem dogovora opozoril, da besedilo vsebuje preveč lukenj, šibkega jezika in časovnih okvirov v zvezi z ukrepi, ki niso sorazmerni z obsegom krize in morda ne bodo prispevali k doseganju skupnega svetovnega cilja.

Dvotedensko zasedanje pogodbenic Konvencije ZN-a o biotski raznovrstnosti v Montrealu se je začelo 7. decembra. Konvencija o biotski raznovrstnosti je bila sprejeta leta 1992 v Riu de Janeiru.