Z zbiranjem podpore akciji S. O. S. za Jadran želi Greenpeace Slovenija okrepiti glas kolegov iz Hrvaške, je dejala vodja organizacije v Sloveniji Nina Štros.

"Naš namen ni kritizirati odločitve hrvaške vlade," je poudarila in dodala, da imamo tudi pri nas veliko spornih projektov, na katere bi nas lahko opozarjali naši sosedi. "Gre za to, da kot družba stopimo skupaj in prepoznamo, da boj, ki ga neposredno bijejo naši kolegi na Hrvaškem, ni boj le zanje, ampak za vse nas," je še poudarila.

Za evropsko obrobje dobra tudi fosilna goriva?
Ob tem je Nina Štrovs še opozorila na dvoličnost EU-ja, ki se želi po izbruhu rusko-ukrajinskega spora otresti energetske odvisnosti od Rusije in išče nove vire. In medtem ko se razvite države odmikajo od fosilnih goriv in vlagajo v čiste energije, so fosilni energenti za države evropskega obrobja "očitno še vedno dovolj dobri", saj v njih občutek družbene sprejemljivosti še ni tako velik.

Poleg tega je gospodarska kriza močno oklestila državne prihodke, zato so projekti, ki bi kratkotrajno napolnili državno blagajno, v interesu politične elite. V Sloveniji se je sicer glede črpanja nafte v Jadranu okoljsko ministrstvo po pojasnilih Štrosove dovolj hitro odzvalo in zaradi čezmejnih vplivov zaprosilo za vključitev Slovenije v postopek. Vendar pa okoljevarstveniki zadeve ne želijo spreminjati v spor med državama, zato bolj kot na politiko merijo na dejavno vlogo civilne družbe.

Hrvaška podelila koncesije petim naftnim podjetjem
Kot je znano, je Hrvaška na začetku januarja podelila prve koncesije, ki petim naftnim podjetjem dovoljujejo, da raziščejo 10 območij večinoma v srednjem in južnem Jadranu. 16. marca se je nato v Sloveniji v okviru postopka čezmejne presoje vplivov na okolje začela 30-dnevna javna razgrnitev gradiva programa raziskovanja in črpanja ogljikovodikov v Jadranu, ki ga je pripravilo hrvaško ministrstvo za gospodarstvo.

Da je odločitev hrvaške vlade sporna, so prepričani v organizaciji WW Adria, kjer so članice EU-ja spomnili, da so te sprejele nekatere podnebne in energetske zaveze in ugotovile, da fosilna goriva niso prihodnost. "Hrvaška je tu storila korak nazaj in ogrozila svoje podnebne in energetske cilje," je opozoril predstavnik WW Adrija Bojan Stojanovič, ki dodaja, da bi položaj postal še bolj kritičen, če bi se pri črpanju nafte zgodila nesreča. Za zamenjavo morske vode v Jadranu bi namreč moralo preteči kar 80 let. To pomeni, da bi "od tri do štiri generacije ostale brez Jadranskega morja," je dejal.

Koalicija S. O. S. za Jadran, v kateri je osem nevladnih organizacij, ki so večinoma iz Hrvaške, zato zahteva, da hrvaška vlada sprejme moratorij na raziskovanje in črpanje nafte, vsaj do referenduma, na katerem se bi o problematiki izrekli volivci.

Da je referendum mogoč, je nedavno omenil tudi hrvaški premier Zoran Milanovič, nevladne organizacije pa so že dosegle manjšo zmago, saj je vlada podpis koncesijskih pogodb prestavila za dva meseca. V hrvaškem Greenpeaceu izpostavljajo tudi škodo, ki bi jo lahko imel hrvaški turizem, vodja Greenpeacea na Hrvaškem Zoran Tomič pa dodaja, da bi bili prihodki, ki bi se državno blagajno stekli iz naslova črpanja nafte, po njegovih izračunih stokrat manjši kot iz turizma.

Hrvaška naftnih vrtin v Jadranu še nima, ima pa jih Italija, in sicer devet, od tega sedem proizvodnih.