Kot so sporočili iz društva Ekologi brez meja, 26.000 izbrisanih gigabajtov podatkov pomeni prihranek energije, ki bi jo porabili za 29.278 prevoženih kilometrov ali pridelavo 7472 litrov mleka.

"Znova smo pokazali, da skupaj hitreje premikamo meje in da čisto vsak bajt šteje. Potrebnega je še veliko ozaveščanja o problematiki, zato se že veselimo nadaljevanja prizadevanj za bolj zelene digitalne navade," je rezultate povzela predsednica društva Ekologi brez meja Katja Sreš.

Ogljični odtis digitalnih dejavnosti se nanaša na količino toplogrednih plinov, ki jih povzročajo dejavnosti na spletu, kot so brskanje po spletu, pošiljanje elektronske pošte, uporaba družbenih omrežij in prenašanje datotek. Digitalne storitve in infrastruktura, kot so podatkovni centri, omrežja in strežniki, zahtevajo veliko električne energije, kar povečuje njihov ogljični odtis, so poudarili.

"S čiščenjem digitalnih odpadkov in pridobivanjem zelenih digitalnih navad prihranimo denar, saj manj smeti pomeni daljšo življenjsko dobo naprav. Z dobro digitalno organizacijo prihranimo čas, se izognemo stresu in povečamo varnost naših digitalnih dejavnosti, poleg tega pa na najlažji način prispevamo k ohranjanju okolja," je dejala predsednica društva Ekologi brez meja Katja Sreš.

Akcijo poleg nekaterih slovenskih podjetij podpira tudi ministrstvo za digitalno preobrazbo. Kot je ob tem poudarila ministrica Emilija Stojmenova Duh, se digitalnih odpadkov ne bomo znebili čez noč, je pa pomembno, da smo njihovo odstranjevanje začeli danes.

V digitalni čistilni akciji počistili 336,4 gigabajta digitalnih odpadkov

Končuje se tudi digitalna čistilna akcija, h kateri so v društvu pozvali februarja. Sami so v tem času počistili 336,4 gigabajta digitalnih odpadkov, kar po njihovih navedbah predstavlja prihranek izpustov dobrih 70 kilogramov toplogrednih plinov oziroma prihranek energije, ki bi jo porabili za 383 prevoženih kilometrov ali prirejo 97,2 litra mleka. "Celoten postopek nam je vzel le dobro uro," so zapisali.

Sorodna novica Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov

Od leta 2020 je pri dnevu digitalnega čiščenja po njihovih navedbah sodelovalo 170 držav. 870.000 sodelujočih je izbrisalo skoraj 12,7 milijona gigabajtov podatkov in s tem preprečilo letno proizvodnjo približno 3169 ton ogljikovega dioksida, kar je približno enakovredno izpustom ob 345 poletih okrog sveta.

"Podobno kot odpadek, ki ga poberemo v naravi, tudi izbrisan gigabajt ne bo spremenil veliko, pa zato ne moremo reči, da se odpadkov ne izplača pobirati," je dejala Sreš.

32 odstotkov ljudi še ni slišalo za digitalne odpadke

Med 235 ljudmi so opravili anketo, da bi preverili razumevanje problematike digitalnih odpadkov med ljudmi. Kot je pokazala, jih 32 odstotkov za digitalne odpadke še ni slišalo, pet odstotkov pa jih je navedlo, da problematiko odlično razumejo, 68 odstotkov se jih strinja, da imajo tudi tako imenovani nevidni odpadki vpliv na okolje.

Z raziskavo so preverjali tudi ozaveščenost na ravni organizacij in podjetij. Kot so zapisali, se je le pet odstotkov sodelujočih strinjalo z navedbo, da njihovo podjetje zadostno ozavešča o problematiki digitalnih odpadkov.