Dan ekološkega dolga izračunava organizacija Global Footprint Network, ki je v sporočilu za javnost opozorila, da ga letos znova zaznamujemo bolj zgodaj, torej 28. julija. Za obnovitev vseh virov, ki jih človeštvo trenutno črpa iz narave, bi potrebovali biokapaciteto planeta, ki ustreza 1,75 Zemlje.

Zgolj proizvodnja hrane danes zavzema 55 odstotkov biokapacitete planeta, 60 odstotkov svetovnega ekološkega odtisa pa predstavljajo izpusti ogljika, so zapisali v organizaciji. Dan ekološkega dolga zaznamujemo že 50 let, kar pomeni, da bi Zemlja za obnovo vseh svojih virov potrebovala 19 let.

Če bi človeštvu dan ekološkega dolga vsako leto uspelo zamakniti za šest dni, bi do sredine stoletja zaživeli znotraj planetarnih meja. Če bi želeli doseči cilj pariškega podnebnega sporazuma o omejitvi segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje, pa bi morali dan ekološkega dolga letno zamakniti za 10 dni.

Ekološki dolg je pripeljal do velikega zmanjšanja biotske raznovrstnosti, povečanja izpustov toplogrednih plinov ter slabše prehranske in energetske varnosti. Posledice netrajnostnega upravljanja virov so vedno bolj opazne, saj smo priča nadpovprečno visokim temperaturam in vročinskim valovom, pogostim gozdnim požarom, sušam, poplavam in drugim naravnim katastrofam, opozarjajo v organizaciji Global Footprint Network.

Raziskava organizacije je obenem pokazala, da več kot tri milijarde ljudi živi v državah, ki proizvedejo manj hrane, kot je porabijo, obenem pa ustvarijo tudi manj prihodkov od svetovnega povprečja. To pomeni, da nimajo ustreznega dostopa do hrane znotraj države, hkrati pa ta za njih ni dostopna niti na svetovnem trgu. Ob upoštevanju vseh drugih naravnih virov število ljudi, ki so izpostavljeni tovrstnemu tveganju, poskoči na 5,8 milijarde.

Potencialne rešitve: zmanjšanje zavržene hrane, več kolesarjenja, vetrne elektrarne ...

Na voljo so številne možnosti za zmanjšanje ekološkega odtisa, ki so tudi ekonomsko smiselne. Zmanjšanje količine zavržene hrane za polovico na svetovni ravni bi lahko dan ekološkega dolga zamaknilo za 13 dni. Svetovna nadgradnja kolesarske infrastrukture, kot jo poznajo na Nizozemskem, bi lahko dan ekološkega dolga prestavila za devet dni. S proizvodnjo energije s kopenskimi vetrnimi turbinami bi lahko datum dneva ekološkega dolga premaknili za vsaj 10 dni, so med drugim našteli v omenjeni organizaciji.

Direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc je ob tem opozoril na številne gozdne požare, s katerimi se v času svetovnega dneva ekološkega dolga spopada tudi Slovenija. Gozd je z vidika ekološkega odtisa in posledično ekološkega dolga ključnega pomena kot ponor toplogrednega ogljikovega dioksida. "Takšni gozdni požari, kot smo jim priča v Sredozemlju in drugod po svetu, povzročajo dodatne izpuste že skladiščenega ogljika in zdravju škodljivih onesnaževal, hkrati pa se s tem uničujejo pomembne površine biokapacitete, ki v naslednjih letih ne bo opravljala že omenjene pomembne funkcije ponora ogljika," je opozoril.

Zato je pomembno, kako bomo kot družba v prihodnje upravljali svoje naravne vire, kot so gozdovi, in jih ohranjali v dobri kondiciji. Hkrati pa ne smemo pozabiti na zmanjšanje odtisa s sistemskimi pristopi, saj je posameznik težko trajnosten v netrajnostni družbi. "Posledično je ključnega pomena, da se kot družba spopademo s problemom okoljske krize, ekološkega dolga in trajnosti. V Sloveniji sta jedro tega problema predvsem mobilnost in energetika," je poudaril. Slovenija je dan ekološkega dolga zaznamovala že 18. aprila.