Ves november svetovne agencije pošiljajo fotografije iz mest na vzhodu Pakistana in severa Indije, ob katerih te spreleti srh. Ljudi na njih skorajda ni – če pa že so, so oviti v šale in hitijo sklonjenih glav –, silhueto mesta je videti le v obrisih, vidljivosti ni, vso okolico pa obdaja grozeča sivorumena odeja škodljivega smoga, ki sončnih žarkov ne spusti niti blizu. To plast sive gmote, ki vztraja nad območjem že več tednov, je videti celo iz vesolja. Ameriška vesoljska agencija Nasa je namreč prek storitve Worldview poslala fotografije, ki nad pakistansko provinco Pandžab in New Delhijem v Indiji jasno prikazujejo, kako debela plast smoga duši to območje.

Tvegana vrednost za zdravje je 300, v Lahoreju izmerili 1900

Fotografije so en način, ki kaže, kako hudo zaostrene so trenutne razmere glede kakovosti zraka v tem delu sveta. Drugi način so številke. Švicarsko podjetje IQAir, ki že vrsto let meri kakovost v različnih mestih po svetu, je za Lahore v četrtek izmerilo indeks vrednosti 1407. Že več tednov se ta vrednost ne spusti pod 1200, prejšnji teden pa je celo podrla vse rekorde z vrednostjo 1900, zato so se vklopila vsa mogoča opozorila. Kaj ta vrednost pomeni? Vse številke, ki presegajo vrednost 300, so uvrščene v kategorijo "tvegano", kar pomeni, da vdihavanje takšnega zraka pomeni veliko nevarnost za zdravje ljudi. Mesto ima po tej lestvici dobro kakovost zraka, če je indeks onesnaženosti med 0 in 50. Ljubljana je imela na primer v četrtek izmerjeno vrednost 56, kar sodi v kategorijo zmerne onesnaženosti. Indeks je sicer skupek vseh glavnih onesnaževalcev v določenem mestu, kot so delci PM2.5, PM10, ozon, dušikov dioksid, žveplov dioksid in ogljikov monoksid.

Ne le v Lahoreju, ki je s 14 milijoni prebivalcev drugo največje mesto v Pakistanu in velja tudi za kulturno prestolnico države, strupeni smog že več tednov pritiska tudi na druga velika mesta v pakistanski pokrajini Pandžab, v kateri sicer živi kar 127 milijonov ljudi, tako da je to najbolj poseljeno območje v Pakistanu. (Pandžab, imenovan tudi Dežela petih rek, je sicer ime tako pakistanske pokrajine kot indijske zvezne države). V mestih, kot sta Multan in Faisalabad, so vrednosti onesnaženja v zadnjih tednih prav tako večkrat presegle mejnik 1000, v severnejših pakistanskih mestih Pešavar in Islamabad so razmere le za odtenek boljše. To so vse vrednosti, ki za več kot petkrat presegajo kakovost zraka, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) šteje za varno za zdravje ljudi.

"Sončni zimski dnevni so le še spomin"

Prebivalci Lahoreja opozarjajo, da kljub vsakoletnim obljubam oblasti, da bodo sprejele učinkovite ukrepe in izboljšale kakovost zraka, napredka ni videti. Prav nasprotno, domačini opozarjajo, da se je letos smog pojavil še prej kot običajno, pristojni pa rešitve zanj nimajo. "Letos je nebo postalo sivo in težko že oktobra, občutek pa imam, da je smog še bolj strupen kot prejšnja leta. Pravzaprav je vsako leto slabše. Kakovost zraka je bila sprva rahlo skrb vzbujajoča, zdaj pa je že zlovešče nevarna. Res je žalostno, saj smo v Lahoreju včasih imeli prijetne, sončne zimske dni, ko smo se lahko sprehajali zunaj in dihali hladen zrak. Ti dnevi so zdaj le še spomin," je za Guardian dejala 28-letna študentka Džavarija.

Glavni krivec za tako hudo onesnaženost zraka so mikrodelci PM2.5; v Multanu je bila njihova vrednost pred dnevi za več kot 110-krat višja od varne ravni, kot jo določa WHO. PM2.5 so najmanjši in obenem eni izmed najbolj nevarnih onesnaževalcev zraka. Pri vdihavanju potujejo globoko v pljučno tkivo, kjer lahko vstopijo v krvni obtok. Povezujejo jih z nastankom astme, boleznimi srca in pljuč, rakom in drugimi boleznimi dihal, pa tudi s kognitivnimi motnjami pri otrocih.

Nič čudnega, da bolnišnice v Pakistanu v novembru opažajo strm porast števila bolnikov, ki tožijo zaradi težav z dihanjem. Samo v Lahoreju so zdravstveni delavci sporočili, da je zaradi dihalnih težav pomoč poiskalo več kot 40.000 ljudi dnevno, piše CNN. Tudi pakistanska agencija za varstvo okolja je pred dnevi sporočila, da se je v več mestih v tej pokrajini, kjer so povprečne ravni kakovosti zraka "skrb vzbujajoče nevarne", "izjemno povečalo število bolnikov z boleznimi pljuč in dihal, alergijami ter draženjem oči in grla". Po poročanju Al Džazire pa se je v celotni pokrajini k zdravniški pomoči zateklo že 1,8 milijona ljudi.

Gibanje na prostem omejeno, uradi zaprti, delo od doma

Oblasti so zato sprejele nekatere ukrepe, ki so močno posegli v življenja ljudi. Šole in javni uradi so v več mestih v Pandžabu, tudi v velemestu Lahore, do 17. novembra zaprli vrata, za deset dni so zaprti vsi javni parki, otroška igrišča, muzeji, živalski vrtovi in zgodovinske znamenitosti. Ponekod so prepovedane tudi vse dejavnosti na prostem, vključno s športnimi prireditvami, razstavami in festivali. Tržnice, trgovine in trgovski centri se morajo zapreti do 20. ure, izjeme so le lekarne, bencinske črpalke in trgovine z osnovnimi živili in medicinskimi pripomočki. Med zadrževanjem na prostem je obvezna uporaba zaščitnih mask, polovica zaposlenih pa mora zaradi uvedbe "zelenega zaprtja", kot so ga poimenovali, delati od doma, piše SkyNews. Ustanovili so tudi "vojno sobo proti smogu", v kateri prek različnih monitorjev spremljajo onesnaženost v različnih delih pokrajine, oblasti pa so postavile tudi mobilne klinike in v bolnišnice dodale postelje.

Prebivalce želijo spodbuditi, da ostajajo doma in ne opravljajo drugih poti razen nujnih, da ne bi ogrožali svojega zdravja. Mnogi vseeno tožijo, da smog draži oči in povzroča pekoč občutek v grlu, če se zadržujejo zunaj. Težava je tudi v tem, da si mnogi ne morejo privoščiti nakupa čistilnikov zraka v svojih bivališčih, saj strupeni delci skozi vrata in okna prihajajo tudi v zaprte prostore. Amar Ali Džan, zgodovinar iz Lahoreja, je celo opozoril, da je čist zrak postal razkošje, luksuzna dobrina, ki si jo lahko privoščijo le premožni. "Samo elita, ki lahko kupi čistilnik zraka, lahko diha čist zrak. To je oblika apartheida," je dejal. Dodal je: "V Lahoreju je življenje postalo praktično nemogoče. Samo mesto in velik del Pandžaba smo spremenili v betonsko džunglo, posledica pa je ekološka katastrofa." Čistilnik zraka v povprečju stane med 150 in 250 evrov, kar je za mnoge družine previsok strošek.

Kljub tem ukrepom se razmere ne izboljšujejo kaj dosti, zato je Radža Džahangir Anvar, minister za okolje in podnebne spremembe v Pandžabu, dejal, da tamkajšnja vlada razmišlja celo o "popolnem zaprtju" družbe, takšnem, kot se ga spomnimo iz časov pandemije covida-19. "Glede na izredne razmere, s kakršnimi se spopadamo, moramo razmišljati o ostrih potezah, čeprav se zavedamo, da bodo gospodarski stroški visoki," je dejal.

Doma izdelan umetni dež?

Lani so v Pandžabu prvič uporabili umetni dež – pri tem so jim pomagali Združeni arabski emirati, ki se k takemu ukrepu večkrat zatečejo za lajšanje posledic onesnaženosti ali hude vročine. Letos pa nameravajo oblasti v Pandžabu uporabiti lastno znanje in tehnologijo in ustvariti lasten umetni dež. "Pozorno spremljamo vreme. Mislimo, da bomo v Lahoreju umetni dež uporabili v kratkem," je dodal Anvar.

Ogroženih 11 milijonov otrok, mlajših od pet let

Še posebej v nevarnosti so majhni otroci, saj njihova telesa, organi in imunski sistem še niso popolnoma razviti. Prav zato je Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef) pred dnevi izdal opozorilo, da je v najhuje onesnaženih predelih Pakistana zaradi obupne kakovosti zraka ogroženih kar 11 milijonov otrok, mlajših od pet let.

"Zaradi hudega smoga v Pandžabu me zelo skrbi za zdravje najmlajših, ki so prisiljeni dihati onesnažen, strupen zrak,“ je dejal predstavnik Unicefa v Pakistanu Abdulah Fadil. Dodal je, da je že pred temi novimi neslavnimi rekordi, izmerjenimi glede kakovosti zraka, v Pakistanu "okoli 12 odstotkov otrok, ki še niso dopolnili pet let, umrlo prav zaradi slabe kakovosti zraka". "Kakšne posledice bo imel letošnji smog, saj tako hudega še nismo doživeli, bo pokazal čas, a že zdaj lahko rečemo, da bodo tako visoke vrednosti imele uničujoč vpliv posebej na otroke in nosečnice."

Kuram Gondal, direktor organizacije Save the Children v Pakistanu, pa je opozoril, da so zaradi onesnaženosti zraka majhni otroci življenjsko ogroženi, saj imajo lahko hude težave z dihanjem, bolj so tudi izpostavljeni tveganju za nalezljive bolezni. Vlado je zato pozval, naj z vso resnostjo obravnava to težavo in najde dolgoročne rešitve. Zelo škodljivo, le na drugačen način, je tudi zaprtje šol, saj so prekinili izobraževanje kar 16 milijonov otrok. V Pakistanu se že tako ne šola več kot 26 milijonov mladostnikov.

Vzroki: Požiganje polj, promet, industrija, hladen zrak

Debela plast smoga se nad Pandžab in sever Indije spusti prav vsak november. Lani so bile razmere izjemno hude, letos je vse skupaj še slabše. Prizori so vsako leto enaki, vrednosti onesnaženosti zraka pa vedno znova v kategoriji "tvegano". Scenarij je že poznan – onesnaženje se v tem delu sveta poveča pozno jeseni in ob začetku zime, razlogov za to pa je več. Kmetje, čeprav so na več območjih to prepovedali, še vedno požigajo strnišča na poljih, da bi jih pripravili na spomladansko setev pšenice. Zrak močno onesnažujejo tudi elektrarne na premog, svoje prispevajo tudi promet, industrijski obrati in gradbeništvo. Stanje v tem času je najbolj kritično zato, ker hladnejši in bolj suh zrak ujame onesnaževalce, jih pritiska k tlom in jim ne pusti, da bi se dvignili v ozračje, kot se to dogaja pri toplejšem zraku. Poleg tega se ljudje ne morejo zanašati niti na to, da bi smog razpihal veter, saj večinoma vlada brezvetrje, dodaja CNN.

Poziv "sovražnici" Indiji k usklajenemu delovanju

Razmere v Pandžabu v Pakistanu so že tako brezupne, da so se tamkajšnji uradniki pred dnevi odločili za zelo redko videno potezo – naslovili so pismo na indijsko vlado in jo pozvali, da bi glede te težave ubrali usklajen pristop. Sosedi – obe imata tudi jedrsko orožje – sta namreč zgodovinski nasprotnici, zato so njuni odnosi precej hladni in omejeni na nujno sodelovanje. (Spor med Indijo in Pakistanom je nastal leta 1947 ob koncu kolonialne prevlade Velike Britanije. Preden bi Indija morala postati samostojna, se je v indijskem nacionalnem kongresu zgodil razkol, saj so se indijski muslimani bali prevlade hindujcev in so zahtevali posebne pravice, ker pa teh zagotovil niso dobili, so dan pred osamosvojitvijo Indije ustanovili lastno državo. Tako je nastal Pakistan. Spor je sprožil krvavo medversko nasilje, prisilne selitve milijonov ljudi na eno ali drugo stran, pa tudi stalne napetosti glede meje. Še danes je sporna razmejitev v pokrajini Kašmir, ki si jo lastita tako Indija kot Pakistan in zaradi katere sta se državi zapletli v tri vojne).

"Diplomacija smoga"

Onesnaženost zraka je seveda pojav, ki ne pozna meja in zahteva skupno sodelovanje. Lahore je namreč od meje z Indijo oddaljen le 25 kilometrov. "V Lahoreju je stanje katastrofalno tudi zato, ker vzhodni vetrovi iz indijske smeri nosijo onesnažen zrak. Za to ne krivimo nikogar, to je naravni pojav. Saj veter ne ve, da piha čez mejo," je dejala vodja oblasti v pakistanskem Pandžabu Marjam Navaz, sicer hči nekdanjega pakistanskega premierja Navaza Šarifa (ki pa je tarča mnogih, ker je že nekaj časa na zdravljenju v Švici) in ubrala spravljiv ton: "Nujno potrebujemo podnebno diplomacijo, tako pri reševanju lokalnih kot svetovnih težav. To ni le politično vprašanje, ampak tudi humanitarno." Pobudo je označila za "diplomacijo smoga" in dodala: "Nemogoče se je boriti proti smogu, dokler oba Pandžaba, tako indijski kot pakistanski, ne stopita skupaj." Predlagala je tudi regionalno podnebno konferenco, ki bi potekala v Lahoreju, na kateri bi se strokovnjaki z obeh strani meje lahko odkrito pogovorili in oblikovali skupno strategijo.

Razmere so namreč enako skrb vzbujajoče tudi v velemestu New Delhi v Indiji, ki se z Lahorejem pogosto izmenjuje na neslavnem prvem mestu najbolj onesnaženih mest na svetu. V New Delhiju so poleg vseh naštetih gospodarskih in geografskih razlogov, ki so identični kot na drugi strani meje, razmere na začetku meseca še poslabšali ognjemeti in petarde, ki so jih domačini kljub prepovedi prižigali ob praznovanju hindujskega praznika luči divali. Vendar je kakovost zraka v New Delhiju vseeno vsaj nekoliko boljša – IQAir v zadnjih tednih običajno izmeri vrednost okoli 500, kar je še vedno v kategoriji "tvegano". A New Delhiju gresta na roko dva dejavnika – temperature so nekoliko višje in tudi nekoliko bolj vetrovno je.

A tudi v Indiji kmetje jeseni požigajo ostanke na poljih, čeprav je indijsko vrhovno sodišče prejšnji mesec kaznovalo oblasti v zveznih državah Pandžab in Harjana, ker tega početja nista izkoreninili. Tamkajšnji uradniki sicer trdijo, da so kmetje ta običaj v zadnjih letih močno omejili. Pakistanski Pandžab po drugi strani kmetom zagotavlja subvencije za nakup mehanizacije, s katerimi bi lažje odstranili strnišča, namesto da jih požigajo.

Huda onesnaženost zraka ima tudi finančne posledice za obe državi. Po ocenah Forbesa onesnaženost zraka Indijo na leto stane več kot 95 milijard evrov, po ocenah iz leta 2021 pa vsako leto zaradi slabe kakovosti zraka umre 1,6 milijona Indijcev. To je več kot dvakrat več smrti, kot jih zahteva onesnažena voda.

Indijska vlada se na pobudo pakistanskih uradnikov za "podnebno diplomacijo" (še) ni odzvala.

Fotografije iz pakistanskih mest Lahore, Karači in Multan ter iz New Delhija v Indiji si oglejte v galeriji.