Najpogosteje se delfini v okolici Pirana pojavijo ob zgodnjih jutranjih ali večernih urah. V društvu Morigenos jih opazujejo tako s čolnov kot s kopnega. Z obvezno opremo – daljnogledom in fotoaparatom. "Pofotografiramo hrbtne plavuti delfinov in ker ima vsak delfin drugačno obliko hrbtne plavuti, zaradi različnih interakcij lahko tako točno vemo, za katerega delfina gre," je povedala Neža Vrtovec iz društva Morigenos.

V slovenskem morju živi približno 150 delfinov. Ti očarljivi morski sesalci veljajo za naravne kazalnike stanja morskega okolja – ker gre za živali na vrhu prehranjevalne verige, njihova navzočnost pomeni, da je tudi zanje še dovolj hrane. "V slovenskem morju pravzaprav živi samo ena vrsta kitov oziroma delfinov, in to je vrsta velika pliskavka. Vsake toliko časa opažamo tudi pojav kakšnih drugih vrst, ampak je to zelo redko," je pojasnila Vrtovčeva.

Človekovo ravnanje vse bolj posega v življenje morskih bitij. "Ne skušamo se s plovilom zaganjati v živali ali jim na silo slediti, ne skušamo jih hraniti, ne skušamo skakati v vodo ali plavati z njimi. Najbolje je upočasniti plovilo, po možnosti celo ustaviti in ugasniti motor, uživati v trenutku," je pozval ustanovitelj Morigenosa Tilen Genov.

Največje grožnje za delfine in kite so sicer zapletanje v ribiške mreže, čezmerni podvodni hrup, morski odpadki in kemična onesnaževala.