Cilj projekta, poimenovanega Trumpov gozd, je zasaditi deset milijard dreves na površini dobrih 100.000 kvadratnih kilometrov, kar naj bi izkoreninilo učinke povečanega onesnaženja na račun odločitev Donalda Trumpa, da ne podpiše pariškega sporazuma, da opusti načrt za čisto energijo predhodnika Baracka Obame in obudi na premogu osnovano ameriško industrijo.

"Odkar Trump predseduje, lahko spremljamo, kako neustavljivo napada pobude, namenjene upočasnitvi podnebnih sprememb. S tem ko jih v kali zatre, onemogoča izboljšanje podnebja za življenje na Zemlji, zato se proti njemu borimo z vojsko dreves. Več dreves kot bodo ljudje posadili in hitreje kot to naredijo, prej bomo izničili Trumpovo ignoranco," pravi glaciolog Daniel Price, soustanovitelj projekta.

Gozd v velikost Kentuckyja
Gozd v velikosti zvezne države Kentucky, okoli 105.000 kvadratnih kilometrov, naj bi zadostoval za očiščenje 650 milijonov ton ogljika, za kolikor organizatorji predvidevajo, da naj bi se onesnaženje povečalo do leta 2025, če bo Trump uresničil vse svoje ideje glede okoljske in industrijske politike. 650 milijonov ton ogljika je enakovredno ogljičnemu odtisu 33 milijonov Američanov letno, poroča Guardian.

Organizatorji želijo gozd, katerega drevesa bodo sicer rasla na več različnih delih sveta, zasaditi do letošnjega božiča, ko naj bi 24. decembra zadnje drevo zasadili prav pred Belo hišo. "Če želi predsednik prevzeti lastništvo nad Trumpovim gozdom, kot si že lasti Trumpovo vodko in Trumpovo stolpnico, je telefonska linija odprta," za BBC pravi Price.

Drevesa med rastjo porabijo več CO₂
Jeremy Woods, namestnik direktorja okoljske politike na Imperial Collegeu v Londonu, pravi, da so izračuni projekta smiselni, četudi so precej optimistični. Pravi, da so drevesa - še posebej, kadar rastejo, saj takrat potrebujejo največ ogljikovega dioksida iz ozračja - ključna sestavina odstranjevanja CO₂ iz zraka in pomembno orodje za trajnostno podnebno prihodnost, poroča Guardian.

"Pričakujem, da bo tako veliko dreves v osemletnem obdobju porabilo vsaj 300 milijonov ton CO₂ iz zraka, zatorej predpostavka, da bi do leta 2025 drevesa lahko porabila 650 milijonov ton ogljikovega dioksida iz ozračja, ni pretirana, saj je rast dreves verjetno hitrejša od moje previdne predpostavke," dodaja Woods.

Pobude za obnovo gozdov so, kot pravi Woods, zapletene za izvajanje, saj je težko zagotoviti, da se trajnostno vključijo v krajevne skupnosti, za zasaditev dreves pa je potrebnega veliko časa in naložb, zato v naslednjih petih letih ne bodo posadili vseh načrtovanih dreves. Vendar poudarja, da četudi se včasih zdijo nepremišljeni in poenostavljeni, takšni projekti poudarjajo pomembnost takojšnjega ukrepanja.

Ključni donatorji z vsega sveta
Trumpov gozd se pod geslom Naredimo Zemljo spet veliko na več koncih sveta razrašča s pomočjo donatorjev. Sodelovati je mogoče na dva načina – posamezniki lahko z donacijo prek spleta organizaciji omogočijo nakup novih sadik ali pa pri krajevnem prodajalcu kupijo sadike v imenu Donalda Trumpa, drevesa sami posadijo in organiziciji Trumpov gozd pošljejo račun.

Donacije sprejema partnerski projekt ponovne pogozditve Eden, ki drevesa sadi na Haitiju, Madagaskarju, v Etiopiji in Nepalu, pri čemer želi v gozdarstvu spodbuditi zaposlovanje krajevnega prebivalstva. Za ceno enega dolarja (okoli 80 centov) lahko posameznik prispeva k nakupu osmih mangrov, lesnatih tropskih rastlin na Madagaskarju.

Trumpov gozd raste od marca letos
Pobudniki projekta so Trumpov gozd javnosti predstavili marca 2017. V prvem mesecu so zbrali donacije za 15 tisoč dreves. Britanski podnebni znanstvenik Dan Price, ameriški doktorski študent Jeff Willis in francosko-novozelandski ustanovitelj podjetja Offcut, ki na ekološki način izdeluje modna pokrivala, Adrien Taylor, so projekt začeli z začetnim prispevkom tisočih samoniklih novozelandskih dreves.

Organizatorji pravijo, da projekt zastopa svetovni občutek razočaranja ljudi nad predsednikovo politiko (ne)priznavanja podnebnih sprememb. Taylor pravi, da se je počutil nemočnega in da je moral storiti nekaj, kar bi uravnotežilo Trumpovo vedenje. "Spoznali smo več borcev proti podnebnim spremembam v Bangladešu, Mongoliji in drugih državah. Zdelo se nam je izjemno neprijetno, da je Trumpova brezbrižnost tako korenita," je povedal za BBC povedal Taylor.

Za zdaj pri 600 tisoč drevesih
Do četrtka je bilo posajenih oziroma darovanih dobrih 618 tisoč dreves, darovalcev, ki so vložili več kot 77 tisoč dolarjev (okoli 65 tisoč evrov), je bilo okoli 2.200. Organizatorji si medtem prizadevajo, da bi ukinili plačilo transakcije pri nakazilih, saj bi na ta način za en dolar lahko prispevali za deset in ne več osem dreves, poroča Guardian.

Donator tudi iz Slovenije
Interaktivni zemljevid na spletni strani Trumpovega gozda sproti označuje kraje donacij za projekt. V četrtek se je na zemljevid uvrstila tudi prva donacija iz Slovenije. Donator iz Ljubljane je za projekt Eden na Madagaskarju daroval 94 mangrov. Bolj aktivni so bili naši sosedje: osem donatorjev prihaja z Avstrije, trije z Madžarske, dva s Hrvaške in nekaj deset iz Italije.

Zdrava mera dvoma
Woods opozarja, da zasajanje dreves vzame veliko časa in nakazuje obsežnost projekta. "Le nekaj izmed desetih milijard dreves je mogoče zasaditi v naslednjih petih letih. In drevesa morajo ostati večno, če želimo ogljik zadržati zunaj ozračja," poudarja londonski znanstvenik.

"Bojim se, da bodo ljudje opazili projekt in rekli, da to pa že ni tako veliko območje ... Vse, kar moramo storiti, je, da drevesa posadimo na območje, ki bo tako veliko kot Kentucky, in bo problem rešen. Vendar še zdaleč ni tako, saj čarobna palica, ki bi rešila vse težave, žal ne obstaja," je za Guardian povedal Woods.

Ni mesta za brezhrbtenične dinozavre
Vendar pobudniki projekta ostajajo optimistični. "Jasno je, da gre za ogromen izziv, vendar so v Indiji nedavno podrli svetovni rekord z zasaditvijo 66 milijonov dreves v enem dnevu. Če se vsi združimo, je cilj popolnoma dosegljiv," besede Pricea povzema Guardian.

"Četudi je le majhen odstotek svetovnega prebivalstva izvolil Trumpa, ljudje po celem svetu plačujejo stroške za njegovo podnebno nevednost. Predsednik bi moral vstati in prevzeti vodstvo pri obravnavanju največjega kolektivnega izziva človeštva, toda tega ni storil,” Trumpovo okoljsko politiko okrca Taylor in doda, da so "ljudje, kot je Trump, brezhrbtenični dinozavri, ki v tem stoletju ne bi smeli imeti mesta v politiki".