Popis odlagališč bo predvidoma potekal od začetka marca do sredine aprila, z njim pa bodo posodobili in nadgradili register divjih odlagališč, ki so ga sestavili lani. Register divjih odlagališč v Sloveniji je začel nastajati že ob pripravah na lansko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. V njem je po besedah vodje projekta Janeza Matosa trenutno 13.000 lokacij divjih odlagališč, ocenjujejo pa, da jih je v Sloveniji skupno od 30.000 do 40.000.

Iščejo tudi prostovoljce
Register želijo zato dopolniti, hkrati pa nameravajo preveriti že najdene lokacije. Ker občine tega ne zmorejo same, društvo k sodelovanju poziva prostovoljce. Ti lahko na spletni strani www.očistimo.si prijavijo divja odlagališča, lahko pa se prijavijo tudi za popisovalce odlagališč. V vsaki občini bi potrebovali vsaj enega popisovalca, februarja pa bodo zanje pripravili tudi izobraževalne delavnice.

Sanacija odlagališč po Matosovem mnenju ne predstavlja dolgoročne rešitve, izkušnje iz tujine pa kažejo, da v boju z odlagališči deluje le sistematični pristop. Ta odlagališča namreč predstavljajo grožnjo zdravju ljudi in naravi, onesnažujejo vire pitne vode, prsti in zraka, prispevajo k zmanjšanju vrednosti nepremičnin, manj je tudi priložnosti za turizem.

Potrebna bo strožja kaznovalna politika
S tem se je strinjal tudi Dušan Plut s filozofske fakultete in opozoril, da so divja odlagališča eno ključnih starih okoljskih bremen Slovenije in slovenskih občin. Podatki kažejo, da okoli 45 odstotkov že odkritih odlagališč vsebuje nevarne snovi, ki predstavljajo veliko grožnjo vodni oskrbi in bivalnemu okolju.

Po njegovem mnenju oceni bo potrebna tudi strožja kaznovalna politika. "Bojim se, da brez represije na tem področju ne bo uspeha," je dejal in dodal, da bi moralo biti odlaganje smeti zunaj urejenih odlagališč kaznivo dejanje, in ne le prekršek.