V nedavnih neurjih so bili poškodovani številni objekti ... Foto: MMC RTV SLO
V nedavnih neurjih so bili poškodovani številni objekti ... Foto: MMC RTV SLO
Neurje
,,, in infrastruktura. Fotografija je simbolična. Foto: MMC RTV SLO
Plaz
Zagodli so jo tudi zemeljski plazovi. Fotografija je simbolična. Foto: MMC RTV SLO
Denar
Samo v Mariboru naj bi za trajno sanacijo potrebovali okoli 10 milijonov evrov. Foto: MMC RTV SLO
Deževje
Zadnje deževje je Slovenijo namakalo dva dni. Foto: MMC RTV SLO

Neurja so povzročila veliko škodo. Zavarovalnica Triglav jo ocenjuje na dva milijona, Zavarovalnica Maribor pa na tri milijone evrov. Opustošene bodo tudi občinske blagajne.

Če so iz Zavarovalnice Triglav za MMC v četrtek sporočili, da je bila škoda po neurjih s točo 3. in 4. avgusta največja na območjih Krškega, Celja in Maribora, so nam v Zavarovalnici Maribor povedali, da so njihovi zavarovanci največ škode zaznali na območju Apač, Kidričevega, Hajdine, Hajdoš, Podlehnika, v delu Dravskega polja in v Majšperku.

Zavarovalnica Maribor: najbolj prizadeti objekti
Zavarovanci Triglava so prijavili predvsem poškodbe na objektih in posevkih, Zavarovalnica Maribor pa poroča predvsem o prizadetih stanovanjskih in gospodarskih objektih in opremi.

Nasvete Zavarovalnice Triglav smo popisali že v četrtkovem prispevku, v mariborski zavarovalnici pa zavarovance pozivajo, naj škodo prijavijo v čim krajšem mogočem času na brezplačni številki 080 19 21; prek spletne strani www.ZavarovalnicaMaribor.si ali na najbližji poslovni enoti. "Lahko pa škodo, ki je nastala na premoženju, sporočijo tudi svojemu zavarovalnemu zastopniku, ki jim bo svetoval o nadaljnjih korakih," so dodali.
Denarce bodo odštevale tudi občine
Glede na to, da svojega premoženja, pa naj gre za premičnine ali nepremičnine, nimajo zavarovanega vsi, ki jih je oškodovalo nedavno divjanje ujm, je MMC o škodi povprašal tudi okoli 20 prizadetih občin, a se jih je sodelovanju z informacijami za zdaj odzvalo le pet.

Mariborski občini grozi 60 plazov
Začeti velja z Mariborom. Tatjana Štelcer iz mestne občine nam je povedala, da groba ocena sanacije škode znaša okrog dva milijona evrov, medtem ko bo za trajno sanacijo potrebnih okrog 10 milijonov evrov. Ker so posledice, ki so bile povzročene v hudih urah, obsežne, "bo sanacija trajala dlje časa in bo zahtevala izdelavo elaborata". Največ škode je bilo po njenih besedah sicer prizadejane na levem bregu reke Drave (Kamnica-Gaj, Meljski hrib). Poleg tega so bili številni objekti zaliti z vodo, v MOM-u pa so našteli tudi okoli 60 plazov.

Nadaljujemo s Kidričevim, ki ga, ko gre za posledice neviht, izpostavlja tudi mariborska zavarovalnica. Svetovalec tamkajšnjega župana Herbert Glavič je za našo spletno stran pojasnil, da gmotne škode sicer še niso popisali, da pa trenutno zbirajo podatke o poškodbah objektov. Največ težav je namreč neurje pustilo na nepremičninah (poškodovalo je več ostrešij in kritin), lomilo pa je tudi drevesa, ki naj bi jih občina odstranila do 14. avgusta.

Pesnica: Še vedno neprevozne ceste
Tudi Pesnica gmotno škodo še ocenjuje in evidentira. Po do zdaj zbranih podatkih je bilo poplavljenih več kot 300 hektarjev njenih kmetijskih površin, veliko škode pa je nastalo tudi na cestni infrastrukturi, tako da so nekatere ceste še vedno neprevozne. Poleg tega pa cestno infrastrukturo, stanovanjske in druge objekte še vedno ogroža 67 zemeljskih plazov. Sanacija naj bi trajala več let, je za MMC povedala Karmen Kotnik iz omenjene občine.

V občini Šentilj pa že zdaj ugotavljajo, da je škoda na njihovem območju večmilijonska. "Škoda še ni dokončno ocenjena, ker vsak dan prihajajo nove prijave o sproženju plazov in komisija dela še ni končala," je dodal župan Edvard Čagran. Škoda se bo po njegovih besedah gotovo odpravljala več let, čas sanacije pa naj bi bil odvisen od pripravljenosti države za pomoč. "Če se ozremo nazaj na februarsko katastrofo, v kateri je bilo prav tako sproženih veliko plazov, ki smo jih prijavljali na državo, doslej, žal, od nje še nimamo nobenega odziva in tako tudi ne zagotovil o sofinanciranju odprave škode," je opozoril. Ujme so sicer na tem koncu Slovenije nabolj poškodovale infrastrukturo, veliko težav pa so povzročili tudi zemeljski plazovi.

Rogaška Slatina: za 200.000 evrov škode
Bolje jo je odnesla Rogaška Slatina, ki jo je sicer neurje prizadelo v noči s 3. na 4. avgust. Po začasni oceni škoda znaša 200.000 evrov, največ pa je je povzročene na stanovanjskih in gospodarskih objektih ter na cestni infrastrukturi, pravi Tomaž Strehovec iz slatinske občine. "Ocenjujemo, da so do zdaj evidentirani trije stanovanjski objekti in sedem gospodarskih poslopij ter da je poškodovanih preko 50 km lokalnih cest in javnih poti, kar predstavlja skoraj 30 odstotkov celotne cestne mreže. V najnujnejših primerih je posredovalo Gasilsko društvo Rogaška Slatina, čiščenje cest in prevoznost pa zagotavljajo pogodbeni izvajalci skupaj z režijskim obratom občine Rogaška Slatina," je popisal in napovedal, da bo škoda odpravljena v desetih dneh.