Ključna pri tem bo izgradnja daljinskega ogrevanja, ki bo temeljilo na geotermalni energiji, velikih toplotnih črpalkah, sežigalnicah odpadkov in odpadni toploti iz industrije.

Kot so ta teden sporočili s predstavništva mesta Dunaj v Ljubljani, avstrijsko glavno mesto glede na študijo, ki jo je naročilo dunajsko javno podjetje Wien Energie, na področjih toplotne oskrbe in mobilnosti čakajo številni izzivi.

Do leta 2040 nameravajo odpraviti ogrevanje stanovanj in hiš z zemeljskim plinom ter nafto. Fosilna goriva bodo nadomestili z daljinskim ogrevanjem, ki bo pokrilo 56 odstotkov potreb po toplotni energiji. Zagotavljali ga bodo z geotermalno energijo, velikimi toplotnimi črpalkami, sežigalnicami odpadkov in odpadno toploto iz industrije. Kjer priključitev na daljinsko ogrevanje ni mogoča, bodo zagotovili uporabo toplotnih črpalk.

Strokovnjaki v študiji ocenjujejo, da bo strošek obnove stavb znašal deset milijard evrov, zamenjava ogrevanja šest milijard, širitev daljinskega ogrevanja pa 3,6 milijarde evrov.

Na področju mobilnosti na Dunaju spodbujajo uporabo električnih vozil. Do leta 2030 naj bi delež le-teh v prometu znašal 58 odstotkov, mesto pa bo moralo razširiti mrežo polnilnic. Naložbe v javno in zasebno infrastrukturo so v študiji ocenjene na 1,3 milijarde evrov.

Pri zagotavljanju električne energije Dunaj stavi predvsem na fotovoltaiko. Danes 300 sončnih elektrarn v mestu proizvede 80 megavatov elektrike, do leta 2030 pa bodo količino sončne energije povečali na 600 megavatov. Tretjino potreb po elektriki namerava Dunaj pokriti s sončno in vetrno energijo, preostalo pa uvoziti.

Za energetski prehod bodo na Dunaju do leta 2040 potrebne investicije v višini 21,2 milijarde evrov. "Če nam bo v 19 letih uspelo v energetsko prenovo zelo dosledno vlagati milijarde, bo projekt uspel. Ta cilj smo si zadali in strokovnjaki so nam s študijo potrdili, da je izvedljiv," je povedal mestni minister za gospodarstvo Peter Hanke.