je Slovenijo prizadel žledolom, so posekali skoraj polovico poškodovanega drevja, sanacija po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) poteka po načrtih.

Sanirali so 70 odstotkov poškodovanih iglavcev in 37 odstotkov poškodovanih listavcev; sanacije so se bolj učinkovito lotili v državnih gozdovih, kjer je bil delež posekanih poškodovanih dreves ob koncu lanskega leta višji kot v zasebnih in občinskih gozdovih.

Kljub temu sanacija po podatkih ZGS-ja poteka po načrtih, tako kot so predvidevali, je največ dela ostalo v območnih enotah Postojna, Ljubljana, Tolmin in Kranj, torej tam, kjer je bil žled do gozdov najbolj neusmiljen. Napad podlubnikov je povzročil, da je potrebna tudi dodatna sečnja, kar še otežuje sanacijo posledic žledoloma.

Na drugi strani je sanacija posledic žledoloma v manj poškodovanih območnih enotah Slovenj Gradec, Nazarje, Bled in Kočevje v glavnem zaključena.

Skupno so posekali 4,5 milijona kubičnih metrov poškodovanega drevja.

Ocene škode še vedno držijo
ZGS ob tem poudarja, da vsega poškodovanega lesa ne bo mogoče spraviti iz gozda, razlogov zato je več, a med ključnimi so nedostopnost terena in razdrobljena lastniška struktura, ki ob slabi opremljenosti in usposobljenosti lastnikov gozdov dodatno ovira učinkovito sanacijo.

Sicer ocene škode, ki so jih na ZGS-ju predstavili dva meseca po žledolomu, še vedno držijo. Takrat je bila škoda ocenjena na 214 milijonov evrov, za posek pa so prevideli 9,3 milijona kubičnih metrov drevja.