Erjavec, ki se trenutno mudi v Bruslju, je namreč dejal, da mora Evropa spremeniti komunikacijsko strategijo, če želi ohraniti verodostojnost.

Kot je še pojasnil, ZDA, Kitajska, Indija, Južna Afrika in Brazilija sploh niso imele potrebe vabiti EU na pogovore, ker so bila njena stališča zelo jasna in bi bila zato pri teh pogajanjih "kvečjemu moteča". EU mora zato po njegovih besedah spremeniti taktiko, sicer ne more pričakovati, da bo igrala vodilno vlogo v pogajanjih, kot jo sicer igra pri ciljih v podnebnem boju.

"Kar je absurdno, pa je, da so vsi mediji ploskali ZDA, ker so naredile en majhen korak, Evropa pa hoče narediti tri, pa ni bilo dosti besede o tem," je poudaril minister.

Minister Erjavec je sicer podnebno konferenco v Köbenhavnu opisal s prispodobo "demokratične anarhije". "Demokratična, ker so bili vsi voditelji, ves svet na enem mestu, vladala je pa anarhija, ker nismo vedeli, kakšna so stališča, kje potekajo pogajanja," je pojasnil. Organizacija Združenih narodov tako po njegovih besedah "gotovo potrebuje reformo v tem smislu".

Dosegli smo manj kot smo želeli, ne drži pa, da nismo dosegli ničesar
Na predstavitvi rezultatov konference v Ljubljani pa je vodja službe za podnebno varnost Andrej Kranjc dejal, da smo v Köbenhavnu dosegli manj, kot smo želeli, ne drži pa, da nismo ničesar dosegli. Pojasnil je namreč, da se države v razvoju zelo upirajo temu, da bi se pri njih preverjale emisije toplogrednih plinov, niti jih nočejo posredovati same.

Rezultat konference je pozitiven in negativen, meni Kranjc, ki je med negativnimi temami izpostavil predvsem dejstvo, da Köbenhavnski dogovor ni zavezujoč, ne vsebuje zaveze znižanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, dokumenta pa tudi ni podprla peščica držav, kar pomeni, da dogovor ni bil soglasno sprejet.

Med pozitivnimi ocenami izboljšanje vedenja ljudi o podnebnih spremembah
Kot pozitivno je ocenil, da so intenzivne priprave prinesle določeno izboljšanje vedenja ljudi o podnebnih spremembah. Omenil je tudi, da so bila mnoga izhodišča, ki jih je promovirala EU, sprejeta. Med njimi je tudi preprečitev dviga povprečne temperature pod dve stopinji Celzija ter zagotovitev pomoči državam v razvoju.

Med pozitivnimi potezami je odločitev o ustanovitvi tehnološkega mehanizma za krepitev razvoja in prenosa tehnologij in odločitev, da se ustanovi Köbenhavnski podnebni sklad. Sicer pa pravni status podnebnega dogovora še ni znan. Nekatere države so zatrjevale, da ta dogovor ni dokument konference, sklenjen je bil zunaj nje in nima prave teže.

Največjo vlogo pri pogajanjih pokazal največji onesnaževalec
V. d. direktorja službe vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih pa je poudaril, da je na pogajanjih največjo vlogo pokazala Kitajska, ki je tudi največji onesnaževalec. Stritih je še dodal, da ima od vseh držav samo EU pravno zavezujoče zaveze za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Parametri kako uresničiti postavljen cilj, niso bili dorečeni
"Köbenhavn je za nevladne okolijske organizacije neuspeh," je pojasnila predstavnica nevladne organizacije društva za sonaraven razvoj Focus Barbara Kvac. Opozorila je, da je v dogovoru omenjen zgolj cilj, da se povprečna globalna temperatura ne dvigne za več kot dve stopinji Celzija, da pa niso dorečeni nobeni parametri, kako uresničiti ta cilj.

Predsednik Cipre Slovenija Matej Ogrin je ob predstavitvi rezultatov poudaril, da bi bile nevladne organizacije zelo zadovoljne, če bi Slovenija za zdaj izpolnjevala vsaj svojo lastno zakonodajo na področju varstva okolja. Pri pogovorih o okolijski tematiki pa pogreša predstavnika ministrstva za promet, prav tako pa ga pogreša tudi Krajnc.

Žbogar: Hitro rastoča gospodarstva niso pokazala razumevanja za male otoške države
Vrh je potrdil tudi globoke razlike v pogledih in izhodiščih držav v razvoju, je v izjavi za javnost poudaril minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar. Minister meni, da nekatera hitro rastoča gospodarstva niso pokazala dovolj razumevanja za najmanj razvite in male otoške države, kjer so posledice podnebnih sprememb pogosto povezane z golim obstojem.