Tožbo na ESČP je vložilo švicarsko združenje Starejši za varstvo podnebja, ki opozarja na napake švicarske vlade na področju boja proti podnebnim spremembam, ki bi lahko resno škodovale njihovemu zdravju. V združenje je vključenih okoli 2500 žensk, ki so v povprečju stare 73 let in že dlje časa trdijo, da so zaradi svoje starosti in spola še posebej občutljive na vse pogostejše vročinske valove.

Kot je ugotovilo sodišče, je Švica kršila 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, saj si ni dovolj prizadevala za preprečevanje podnebnih sprememb.

Poleg tega je ESČP odkril številne pomanjkljivosti v procesu vzpostavljanja ustreznega nacionalnega okvirja v boju proti podnebnim spremembam, saj med drugim, denimo, Švica ni količinsko opredelila nacionalnih omejitev izpustov toplogrednih plinov.

"Jasno je, da bodo prihodnje generacije verjetno nosile vse hujše breme posledic sedanjih neuspehov in opustitev boja proti podnebnim spremembam," je dejala predsednica sodišča Siofra O'Leary.

ESČP je Švici naložil 80.000 evrov globe, ki jo bo vlada v treh mesecih morala izplačati združenju.

Švicarski zvezni urad za pravosodje je za francosko tiskovno agencijo AFP sporočil, da se je seznanil z razsodbo sodišča in da bo razmislil o nadaljnjih korakih. "Ta sodba je dokončna. To podrobno sodbo bomo analizirali skupaj z zadevnimi organi in preučili ukrepe, ki jih mora Švica sprejeti v prihodnosti," je zapisal.

Največja švicarska politična stranka, skrajno desna Švicarska ljudska stranka (SVP), je odločitev sodišča označila za škandalozno in zahtevala izstop države iz Sveta Evrope.

Odvetnica švicarskega združenja Cordelia Bahr je pozdravila odločitev ESČP-ja in poudarila, da je sodišče "ugotovilo, da je varstvo podnebja človekova pravica". "To je velika zmaga za nas in pravni precedens za vse članice Sveta Evrope," je dodala.

Okoljska aktivistka Greta Thunberg, ki je spremljala sojenje, je medtem dejala, da je to "šele začetek podnebnih sodnih postopkov". "Po vsem svetu vse več ljudi postavlja svoje vlade pred sodišča in jih poziva k odgovornosti za njihova dejanja," je dodala.

ESČP je danes sicer zavrgel dve drugi tožbi, ki so se ravno tako nanašale na nezadostno ukrepanje za preprečevanje podnebnih sprememb.

Tožbo mladih Portugalcev zaradi neizpolnjevanja podnebnih zavez proti 33 državam, tudi Sloveniji, je sodišče zavrglo, ker v Evropski konvenciji o človekovih pravicah ni osnove za širjenje njegove jurisdikcije v zvezi s tem vprašanjem na države zunaj Portugalske.

Zavrglo pa je tudi tožbo nekdanjega francoskega župana Damiena Carema proti Franciji. Nekdanji župan mesta Grande-Synthe je trdil, da bi zaradi neukrepanja vlade mesto lahko prekrilo Severno morje. ESČP pa je ugotovilo, da Carem v zadevi ni žrtev, saj se je v času prve pritožbe leta 2021 preselil v Bruselj.

Uporabnost konvencijskih pravic v primeru podnebnih zadev

"To je resnično zmaga za vse", je za STA poudaril Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Kot je poudaril Petek, je ESČP okoljski tožbi mladih Portugalcev proti 33 državam ter nekdanjega župana Damiena Carema proti Franciji zavrnilo zaradi procesnih razlogov. "To pomeni, da se s samo zatrjevano vsebino pomanjkljivega ukrepanja držav na področju podnebnih sprememb žal ni ukvarjalo," je poudaril.

A podnebno pravo in tožbe se po njegovih besedah razvijajo. "Prepričan sem, da bo v prihodnosti še več uspešnih in neuspešnih tožb, katerih posledica pa bodo nedvomno bolj ambiciozni in bolj resni ukrepi držav na področju spopadanja s podnebnimi spremembami," je optimističen.

V tem pogledu je zelo vesel današnjega razpleta okoljske tožbe švicarskega združenja Starejši za varstvo podnebja zoper Švico.

"To je resnično zmaga za vse, kot je izjavila ena od pritožnic iz portugalskega primera, ki ni uspel. Današnja sodba v primeru Starejši za varstvo podnebja je močno spodbudila sodne postopke za doseganje podnebne pravičnosti, tako pred ESČP-jem, ki ima trenutno še šest nerešenih podnebnih primerov, kot pred nacionalnimi sodišči, in bo zagotovo imela posledice po vsem svetu," je napovedal Petek.

Po njegovih besedah gre za prelomno sodbo, saj je ESČP potrdil uporabnost konvencijskih pravic v primeru podnebnih zadev. "ESČP je ugotovil, da konvencija o človekovih pravicah državam nalaga, da morajo zasnovati in izvajati ukrepe za doseganje podnebne nevtralnosti v naslednjih treh desetletjih, kar zajema tudi cilje in časovnice, ki morajo biti del nacionalnega pravnega okvira," je poudaril.

Sodišče s tem ni samo pojasnilo, kaj morajo države pogodbenice konvencije, kot je Slovenija, zdaj ukreniti, ampak je tudi naznanilo smer razvoja konvencijskih pravic na področju podnebnih sprememb v prihodnosti, je pojasnil.

"Navedeno je še posebej aktualno pri sprejemanju novega podnebnega zakona v Sloveniji, pa tudi posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki si za zdaj še ne prizadeva za dosego ciljev, h katerim se je Slovenija zavezala s pariškim sporazumom," je sklenil predstavnik Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja.

Sorodna novica ESČP zavrgel tožbo mladih proti državam glede podnebnih zavez

Slovenija sprejema podnebni zakon in posodablja NEPN

Sporočilo okoljskih tožb, o katerih je danes odločal ESČP, je enako – države morajo spoštovati obveznosti, ki izhajajo iz pariškega sporazuma, je za STA poudaril državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl. Pomembno je, da ima Slovenija podnebno ministrstvo, da sprejema podnebni zakon in posodablja NEPN, verjame.

Četudi je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) okoljsko tožbo mladih Portugalcev proti 33 državam, tudi Sloveniji, ocenilo kot nedopustno, sporočilo mladih, ki terjajo ukrepanje in izpolnjevanje ciljev, zapisanih v okviru pariškega sporazuma, ostaja, je dejal Vajgl.

Zato je zadovoljen, da je vlada ustanovila ministrstvo za podnebne spremembe, da sprejema podnebni zakon ter posodablja nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), tako da bodo njegovi cilji bolj ambiciozni in da bo Slovenija "dejansko izvajala to, k čemur se je zavezala". "Šele potem bomo lahko legitimno pozivali druge države, da skupaj uresničimo pariški sporazum," je dodal.

"Glas mladih bo čedalje močnejši in treba mu bo prisluhniti," je poudaril državni sekretar.

V zvezi s tožbo švicarskega združenja Starejši za varstvo podnebja, na podlagi katere je ESČP Švico danes obsodil zaradi nezadostnega okoljskega ukrepanja, pa je opozoril, da za njo stojijo starejši, ki so med ranljivejšimi skupinami in podnebne spremembe že danes čutijo močneje kakor drugi.

Sporočilo starejših je po njegovih besedah enako kot sporočilo mladih, gre za "poziv k temu, da države končno začnejo izvajati to, k čemur so se zavezale v pariškem sporazumu".

Vajgl verjame, da bo na področju okoljskega ukrepanja prišlo od besed k dejanjem. To je po njegovem mnenju z vidika zmanjšane rabe fosilnih goriv v energetiki in nekaterih drugih točk pokazala že lanska podnebna konferenca v Dubaju. Bo pa treba ukrepanje pospešiti, se zaveda.

"V naši državi se tega lotevamo resneje. Želimo si, da zgledu, ki ga postavljata Slovenija in tudi EU, sledi tudi preostali svet," je sklenil.