Vse od Sydneyja do Seula, preko Londona in Lime, Dubaja in Ljubljane pa do Davidove postaje na ledeni Antarktiki naj bi ljudje za eno uro ugasnili luči in tako prispevali k zmanjševanju porabe električne energije. Prvi so se pobudi pridružili prebivalci tihomorskih držav, Fidžija, Nove Zelandije in Avstralije, nato pa bodo Uri za Zemljo sledili še v Evropi, Aziji, Afriki in Ameriki.

"Gre za uro v letu dni. Količina energije, ki se bo prihranila v tem času, ni ne vem kako velika, a je pomemben pomen, in sicer, da pokažemo, kaj se zgodi, če ljudje stopijo skupaj," je povedal predstavnik svetovne pobude Ura za Zemljo Andy Ridley. Povedal je, da bo letošnja pobuda, ki poteka že peto leto zapored,oma največja doslej.

Japonska pod vprašaj postavila jedrsko energijo
Letos naj bi se pobudi Ura za Zemljo pridružilo 134 držav ali ozemelj, tokratna akcija pa bo imela tudi posebno noto. Še posebej naj bi bila akcija namenjena temu, da bi se ljudje z ugašanjem luči poklonili Japonski, ki se spopada s katastrofalnimi posledicami potresa in cunamija, ki sta 11. marca prizadela državo. Japonska katastrofa je zaradi težav v jedrski elektrarni Fukušima sprožila tudi številne dvome o jedrski energiji kot eni izmed možnosti za trajnostno energijo.

Pobuda Ura za Zemljo se je začela leta 2007 v Sydneyju kot simbolno dejanje, da bi se ljudje začeli zavedati vsakodnevne porabe energije. Lani je za eno uro luč ugasnilo več sto milijonov ljudi, v temi pa se je tako znašlo več svetovnih znamenitosti, med njimi najvišja stavba na svetu Burdž Kalifa v Dubaju, Times Square v New Yorku, Eifflov stolp v Parizu, Londonsko oko, kip Kristusa Odrešenika v Rio de Janeiru in številne druge.

Ban Ki Mun podpira akcijo
K sodelovanju "k varovanju planeta in zagotovitvi človeške blaginje" je letos pozval tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun. "Izkoristimo 60 minut teme, da pomagamo svetu, da vidi svetlobo," je dejal generalni sekretar Svetovne organizacije.