Sprememba uredbe o energetski infrastrukturi zdaj pravi, da gradbenega dovoljena ne potrebujejo elektrarne na sončne celice z nazivno električno močjo do vključno enega megavata, pa tudi naprave, ki proizvajajo električno energijo s soproizvodnjo toplote in električne energije, naprave, ki proizvajajo električno energijo s pomočjo gorivnih celic in naprave, ki proizvajajo električno energijo s pomočjo vetrne energije, vendar samo, če njihova nazivna moč ne presega 50 kilovatov. Morajo pa investitorji energetske naprave predložiti soglasja o požarni varnosti in o varnosti pred strelami, statično oceno in še nekaj drugih zadev.

Fotovoltaika omogoča dobro prihodnost
Da ima fotovoltaika v Sloveniji odlično priložnost, hkrati pa omogoča dobro prihodnost, so prepričani udeleženci okrogle mize v okviru tretje slovenske fotovoltaične konference v Ljubljani. Vendar morajo pri tem po oceni Uroša Merca, predsednika Slovenskega združenja fotovoltaične industrije in direktorja Bisola, svoje odigrati politika, industrija in izobraževalne institucije. Še pred desetimi leti je bila ta panoga laboratorijska dejavnost, ki se je uspela razviti v industrijsko in je konkurenčna konvencionalnim virom energije.

Stroškovno gledano je fotovoltaika vsako leto cenejša, je prepričan Merc, a so pred njo tudi izzivi - med drugim je treba zagotoviti spremembo elektroenergetskega omrežja in zagotoviti trajnostni razvoj sektorja. Revolucije na tem področju naša država ne potebuje, "smo sredi evolucije", ki ima veliko priložnost in svetlo prihodnost, pa poudarja Marko Topič z ljubljanske fakultete za elektroniko. "Zgodb, kot je Bisol" bi lahko bilo namreč v slovenskem prostoru po besedah direktorja Agencije za prestrukturiranje energetike Franka Nemaca bistveno več. Sam sicer pogreša strategijo na področju proizvodnje opreme ter razvoja in raziskav.

V 10 letih do 25 odstotkov obnovljive energije
Teh bo verjetno moralo biti v prihodnosti res več, saj se je Slovenija zavezala, da bo do leta 2020 delež obnovljivih virov energije v strukturi končne rabe energije z zdajšnjih 16 odstotkov povečala na 25 odstotkov, delež obnovljivih virov energije pri ogrevanju pa se bo moral zvišati z zdajšnjih 19 odstotkov na 32 odstotkov, pri proizvodnji elektrike z 28 na prek 40 odstotkov in v prometu z 1,22 na 10 odstotkov.

"Resno računamo na proizvodnjo električne energije iz fotovoltaike," je ob tem dejal direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač in pojasnil, da je ravno zaradi tega vlada lani uvedla subvencijsko shemo za ta sektor. Po tej shemi so podprli 378 sončnih fotonapetostnih naprav, od tega 193 letos.