Pretekla noč in jutro na območju Koroške Bele nista prinesla posebnosti, stanje na plazu Urbas je še naprej stabilno. Poveljnik jeseniške civilne zaščite Igor Arh je na sestanku ožjega štaba CZ-ja predstavil ukrepe, ki se izvajajo in se še bodo vse do vzpostavitve alarmnega sistema na plazu Urbas.

Videonadzor v strugi potoka Bela poteka 24 ur na dan, z obhodi pa strugo spremljajo tudi na sami lokaciji. Na potoku izvajajo čiščenje zaplavnih pregrad, zato je voda kalna. V torek pa je bila izdana tudi odredba o prepovedi gibanja in zadrževanja na plazu ter v neposredni bližini plazišča. Danes (sreda) bodo postavljene še opozorilne table.

Zaradi vseh začetih del za odpravo posledic neurja je na lokalnih cestah skozi Koroško Belo in v neposredni bližini veliko težke mehanizacije. Ceste so lahko blatne in spolzke, zato prosijo vse prebivalce, naj bodo previdni in strpni v prometu. V četrtek bo območje nad plaziščem in Koroško Belo preletaval helikopter, saj se bodo začela dela za ponovno vzpostavitev alarmnega sistema.

Na Osnovni šoli Prežihovega Voranca so še vedno pripravljene nastanitvene zmogljivosti. Občani, ki so nastanjeni v Domu Franceta Bergelja, pa bodo do vzpostavitve alarmnega sistema lahko ostali v domu. Do vzpostavitve omenjenega sistema bo plinovodno omrežje na Koroški Beli ponoči še naprej izklopljeno.

Direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec je že v torek pojasnil, da se plazina suši, premiki se stabilizirajo, nivo vodotokov se stabilizira, raven nevarnosti pa se približuje stanju pred izrednim dogodkom. Tako sicer obstaja možnost sprožitve manjšega plazu, kar pa bodo do vzpostavitve alarmnega sistema še naprej budno spremljali.

Za čiščenje cest uporabljajo tudi vodni top

Posledice ujme pomaga odstranjevati tudi policija. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je obiskal občino Gorenja vas - Poljane, kamor je policija poslala vodni top. Poklukar je pojasnil, da je vodni top pomagal pri čiščenju cest, na katere so poplave nanosile blato, mulj in drug material, so v sporočilu za javnost pojasnili na policiji. Ministra je ob obisku spremljal tudi namestnik generalnega direktorja policije Robert Ferenc.

Kot je za STA povedal škofjeloški župan Tine Radinja, se tudi danes nadaljujejo podobne dejavnosti kot v torek. Na najbolj prizadetih območjih še vedno poteka ogromno zemeljskih in gradbenih del, da bi se zagotovila kar najboljša dostopnost do teh krajev. "Številna območja so na srečo prevozna, ampak je ta prevoznost zelo pogojna, ponekod samo z visokimi vozili na štirikolesni pogon," je pojasnil.

Tako še vedno poteka oskrbovanje prebivalcev težje dostopnih območij, ki sami ne morejo do trgovine ali k zdravniku. Zagotavlja se tudi nujna oskrba z električno energijo in vodo, kjer elektroomrežje in vodovodno omrežje še nista v celoti sanirana. Komunala Škofja Loka se trudi izvesti tudi vse potrebne ukrepe, da se odpravi ukrep prekuhavanja vode na območju občine.

"Spopadamo se z realnostjo posledic te katastrofe, katerih razsežnosti se vsako jutro na novo odkrivajo," je poudaril župan in pojasnil, da se kaže res veliko število zemeljskih plazov. Te s pomočjo geologov popisujejo in preiskujejo, da bi lahko tiste najnevarnejše, ki ogrožajo življenja, objekte in ceste, čim prej sanirali.

"Gradbena mehanizacija prihaja na pomoč iz vseh koncev Slovenije," je povedal župan, ki je vesel tudi pomoči številnih prostovoljcev, ti pomagajo velikemu številu različnih strokovnih služb. "Če imate potrebo, da pridejo pomagat tudi vam, to sporočite. Prav tako nas obvestite, če ste opazili, da pomoč potrebujejo vaši sokrajani in sokrajanke," občane pozivajo na občini.
Medtem ko v poplavljenih objektih poteka čiščenje, pa je po županovih besedah kar veliko ljudi, ki se še ne morejo vrniti domov. Večinoma bivajo pri sorodnikih, nekatere pa so nastanili v občinska stanovanja.

"Civilna zaščita na celotnem območju občine usklajuje čiščenje prostorov, koordinacijo prostovoljcev, odvoze odpadkov, delo gradbene mehanizacije in zaščito vodotokov, kjer se nadaljuje spodjedanje in so ogrožene hiše," je povedal Radinja in pojasnil, da so delavci že od torka v Sori in drugih vodotokih. Ena ključnih nalog, ki jo opravlja štab civilne zaščite, pa je tudi odgovarjanje na potrebe ljudi, ki še vedno kličejo na urgentno številko in potrebujejo pomoč.

Šele ko bodo interventne zadeve končane, se bo lahko štab civilne zaščite preobrazil v neke vrste ekipo za sanacijo, je pojasnil župan. Napovedal je, da je v načrtu tudi izredna seja občinskega sveta, saj bo verjetno potrebna sprememba odloka o pomoči občanom, vsekakor pa tudi rebalans proračuna. Vendar je prej še treba oceniti višino škode in obseg sredstev, ki jih bo treba zagotoviti v občinskem proračunu.

Delo po ujmi se nadaljuje tudi v Poljanski dolini, kjer so samo v občini Gorenja vas - Poljane evidentirali 162 plazov, ki so povzročili škodo, in deset uničenih ali poškodovanih mostov. Kot je povedal župan Milan Čadež, so začeli tudi čiščenje zasutih vodotokov, ki bi ob novem deževju znova potencialno lahko ogrožali hiše in preostale objekte.

V Cerkljah velika škoda na šolskih, športnih in kulturnih objektih

Petkova ujma je močno prizadela tudi območje občine Cerklje na Gorenjskem. Voda je poleg stanovanjskih objektov zalila tudi prostore osnovne šole in vrtca, športno dvorano ter kulturni hram. Uničene je veliko cestne in komunalne infrastrukture. Občino tako čakajo obsežna sanacijska dela, zaradi uničene kotlovnice pa bo otežen šolski pouk.

Poplavljali so skoraj vsi potoki in hudourniki v občini, zalili so številne stanovanjske in poslovne objekte. Sprožilo se je večje število plazov, voda pa je s seboj prinašala tudi pesek, kamenje, veje in drevesa ter odnašala mostove in uničevala prometno infrastrukturo. Zaradi plazov, uničenih cest in podrtih mostov je bilo več delov občine nedostopnih.

Gasilci so posredovali na več kot 350 lokacijah. Črpali so vodo iz objektov, preusmerjali vodni tok, čistili zamašene odtoke, pomagali pri prevozu ljudi, ki so nujno potrebovali zdravniško pomoč, in pri evakuaciji ljudi iz ogroženih objektov. V preteklih dneh je bilo na terenu več kot 100 gasilcev Gasilske zveze Cerklje na Gorenjskem, čeprav je voda zalila tudi njihove gasilske domove.

Prav tako je voda zalila Osnovno šolo Davorina Jenka v Cerkljah in podružnično šolo v Zalogu, pa športno dvorano in Kulturni hram Ignacija Borštnika. Kot je pojasnil cerkljanski župan Franc Čebulj, je notranjost kulturne dvorane popolnoma uničena, prav tako je uničena kotlovnica v šoli. "Voda je pridrvela dol prek polja, travnikov, prek šolskega športnega igrišča in zalila tudi celoten kulturni hram," je povzel.

Po prvih ocenah bo sanacija omenjenih objektov stala približno dva milijona evrov, najbolj pa ga skrbi za kotlovnico v šoli. Težava je namreč v tem, da je treba na novo toplotno črpalko čakati več kot pol leta, dolge čakalne dobe so tudi za peči. "Mi pa moramo sredi septembra imeti ogrevano osnovno šolo," je poudaril.

Ravnatelj OŠ Davorina Jenka Boštjan Mohorič je povedal, da so bili kletni prostori, kjer sta poleg kotlovnice tudi dve učilnici, zaliti do stropa. Ostalo je ogromno blata in mulja, prostore pa čistijo s pomočjo sodelavcev, gasilcev in drugih krajanov. V športni dvorani in 15 učilnicah bo potrebna tudi menjava parketa.

Kot je dejal, ni možnosti, da bi bila matična šola, ki jo obiskuje 730 otrok, sanirana do septembra. "Potrudili se bomo, da bodo prvi in drugi razredi lahko v šoli, za preostale pa bomo skušali organizirani kombiniran pouk, nekaj na daljavo, nekaj tudi popoldne," je pojasnil.
Na ogled šole so že v ponedeljek prišli tudi predstavniki ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ki napoveduje finančno pomoč. Zgolj škoda na objektih šole je ocenjena na milijon evrov. Cerkljanska občina pa bo zaradi potrebne sanacije na javnih objektih in na infrastrukturi morala zamakniti izvedbo nekaterih načrtovanih projektov, je napovedal župan.

Pojasnil je, da je ogromno škode tudi na cestni in komunalni infrastrukturi, zlasti na cesti Grad–spodnja postaja žičnice Krvavec–Štefanja Gora, kjer je poškodovan tudi lani urejen cestni odsek, ter na cesti Viševa–Vrhovlje, kjer je odneslo tudi most.

Zaradi sanacije ceste in s tem oteženega dostopa do kabinske žičnice RTC Krvavec ostaja zaprt, najpozneje do konca tedna pa bo cesta sanirana, sporočajo iz podjetja. V nedeljo bodo pripravili 2. Krvavški družinski bal, ki mu bodo dali dobrodelno noto in z zbranimi sredstvi pomagali gasilcem.

Zaradi deževja se je v cerkljanski občini sprožilo tudi več plazov, pri čemer jih posebej skrbi plaz nad Pšato, ki ogroža hišo in gospodarsko poslopje. Poveljnik štaba Civilne zaščite Cerklje Marjan Luskovec je spomnil, da so se v Cerkljah v preteklih letih občasno že spopadali s hudourniškimi poplavami, vendar pa nikdar v takem obsegu.

Z županom sta prepričana, da so tokratne poplave jasen znak, da je treba znova vzpostaviti suhi graben, ki je že pred 60 leti varoval Cerklje pred poplavami, vendar je bil pozneje opuščen. Pred tremi leti so že načrtovali njegovo ponovno vzpostavitev, vendar so jo zaradi nasprotovanja lastnikov zemljišč opustili. "Zdaj bomo ta projekt nadaljevali," je poudaril župan in dodal, da bodo, če bo treba, šli tudi v razlastitve.

V Kamniku so reke povsem spremenile podobo dveh dolin

Župan Kamnika Matej Slapar je za Slovensko tiskovno agencijo dejal, da so občani s pomočjo prijateljev in prostovoljcev že začeli sanacijo škode. Najhuje je bilo v dolinah Črne, Kamniške Bistrice in Bistrice. Doline pa so povsem spremenile podobo v Tunjicah in v Lanišah, kjer so reke po besedah Slaparja nanesle prod v višini enega metra in zasule dele teh dolin.

"Zbudilo me je grozno bobnenje, ko je potok valil avtomobile in nosil skale," je povedal občan naselja Črna pri Kamniku Stane Leskošek. Pred vodo se je umaknil v hrib in šele po nekaj urah mu je uspelo navezati stike z neposrednimi sosedi. Po njegovih besedah občani Črne ves prvi dan niso imeli stika z oblastmi, kar je bilo najhuje. "Sem mislil, da drugi ljudje sploh ne veste, kaj se je zgodilo v Črni," se spominja. Šele drugi dan je zaslišal težko mehanizacijo, ki se je prebijala čez blato in plazove.

Cestne povezave do teh vasi so do neke mere usposobili v ponedeljek in jih naredili dostopne za težko mehanizacijo, interventna vozila in preskrbo z najnujnejšimi potrebščinami. Trenutno pospešeno odvažajo material, še vedno pa se približno 300 gasilcev trudi priti do nekaterih vasi, je navedel Slapar.

Komunalno podjetje Kamnik je v ponedeljek zvečer obnovilo del uničenega vodovoda, vendar bo iskanje napak na omrežju trajalo še nekaj časa, na določenih predelih Kamnika še vedno zmanjkuje vode, je povedal Slapar in dodal, da so tam gospodinjstvom namestili cisterne z vodo. Ponovno je bila speljana tudi elektrika, kjer pa to še ni bilo mogoče, pa so gasilci zagotovili agregate.

"Mleka, makaronov, riža, konzerv, vsega imamo polno," je naštel Leskošek. Vsi pa po njegovih besedah pogrešajo škornje, saj jim jih je voda ali odnesla ali namočila.

Kamnik se trenutno spopada tudi z ogromnimi količinami kosovnega odpada, uničenih je bilo tudi veliko avtomobilov, a Slapar še ni mogel podati ocene v konkretnih številkah. Sami kosovnega odpada ne bodo mogli predelati, pomagati bo morala država, je dejal.

"Takšne katastrofe v teh koncih še ni bilo in sami, brez pomoči države, tega ne bomo zmogli," je ocenil Slapar. Prva točka sanacije je zagotoviti prevoznost, da bo življenje steklo v normalne tirnice, sledila pa bo trajna sanacija, ki bo po Slaparjevih navedbah trajala več let, saj bo treba te doline, struge rek in podporne zidove zgraditi znova.

Dodal je, da so na občini že začeli pripravljati rebalans proračuna in zamrznili vse nenujne zadeve ter pogodbe, ki jih še niso začeli izvajati, ter da so denar preusmerili v sanacijo.

Slovenijo je v preteklih dneh prizadela najhujša naravna nesreča v zgodovini samostojne države. Obsežne padavine so povzročile poplave in sprožile plazove, ki so opustošili dve tretjini Slovenije. Vodni pretoki se sicer umirjajo, a odtekla voda za sabo pušča porušene ceste, mostove, komunalno infrastrukturo, številni so ostali brez domov. Številni prizadetim v ujmi že pomagajo, pomoč je prišla tudi iz tujine.

Opozorilo glede prevoznosti nekaterih cest

Občina Žirovnica je izdala opozorilo glede prevoznosti nekaterih cest. Gozdna cesta proti Valvazorju je v slabem stanju, a prevozna na lastno odgovornost, z opozorilom, da v primeru obilnejših padavin ali razglasitve oranžnega ali rdečega opozorila od agencije za okolje vožnja po njej ni dovoljena razen za intervencijska vozila ali vozila za odpravo posledic ujme. Vožnja je omejena tudi po gozdni cesti v smeri Zelenice. Tam je vožnja dovoljena na lastno odgovornost samo intervencijskim vozilom in vozilom za odpravo posledic ujme; v to so zajeti tudi lastniki in najemniki objektov na tem območju in oskrba koče pri izviru Završnice – do preklica.