Lifegenmon je šestletni projekt evropskega finančnega mehanizma Life, ki se končuje konec letošnjega leta. Glavni cilj projekta, ki poteka v Sloveniji, Nemčiji in Grčiji pod vodstvom Gozdarskega inštituta Slovenije, je razvoj sistema za genetski monitoring gozdov. Konec projekta so sodelujoči počastili z večdnevno konferenco, ki se je v petek končala na ljubljanski biotehniški fakulteti.

Namestnik direktorja Evropskega gozdarskega inštituta Robert Mavsar je v govoru poudaril, da so gozdovi ključ do prehoda v trajnostno prihodnost, ki bo temeljila na novem ekonomskem modelu – krožni bioekonomiji.

"Gozdovi ljudem na eni strani nudijo številne funkcije, na drugi strani pa so ključni za ohranjanje biotske raznovrstnosti za prihodnje generacije. To predstavlja velik izziv za gozdarsko stroko, ki bo morala razviti in uveljaviti ukrepe, ki bodo omogočali dolgoročni razvoj gozdov," je poudaril.

Pomočnik direktorja Zavoda za gozdove Slovenije za strokovne zadeve Aleš Poljanec pa je poudaril pomen znanosti in raziskav za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe.

"Da bi se zoperstavili naravnim ujmam, ki po katastrofalnem žledolomu tako rekoč vsako leto prizadenejo slovenske gozdove, moramo nujno izkoristiti nova znanja in tehnologije," je dejal.

Kot so še povzeli na zavodu, bo prenos znanja s področja gozdne genetike v gozdarsko prakso, ki ga omogoča projekt Lifegenmon, bistven pri pripravi novih desetletnih načrtov za gozdnogospodarska območja. "Prav ti načrti, ki jih potrdi vlada, bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov v prihodnjih desetih letih," so pojasnili.

Koordinatorka projekta Kraigherjeva je poudarila, da je genetska raznovrstnost gozdov ključna za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe, ob čemer je dodala, da bodo lahko z genetskim monitoringom zaznali potencialno škodljive spremembe v populacijah gozdnih drevesnih vrst, preden jih je mogoče zaznati s prostim očesom.

Navzoče sta nagovorila tudi profesor Miha Humar z biotehniške fakultete, ki je predstavil vidike uporabe lesa v okviru podnebnih sprememb, in predsednik Evropskega programa za ohranjanje gozdnih genskih virov (Euforgen) Michele Bozzano, ki je podrobneje predstavil pomen genetske pestrosti za prihodnost gozdov in program ohranjanja gozdnih genskih virov v Evropi.