"To je značilno, kadar so nad Atlantikom kakšni globoki cikloni. Potem je cirkulacija nad Evropo jugozahodna in priteka k nam zrak prek Sredozemlja. Ta zrak pa je razmeroma topel," je za MMC pojasnil Gregorčič, ki je spomnil, da je bilo lani v tem času podobno.

"Za naše podnebje je značilno, da se tudi pozimi menjajo topla in mrzla obdobja. Ko dobimo veter iz Sredozemlja, je posledično toplo vreme, ko pa nas s severovzhoda preplavi celinska zračna masa, je pa tista zima, kot rečemo. Odjuge so za naš tip zim nekaj značilnega. Zima nikoli ne traja več mesecev brez prekinitve," je dejal.

Letos mraza ne bo
Gregorčič pojasnjuje, da bo najtopleje do božiča, potem pa bo le nekoliko hladneje, "čeprav nekega mraza v letošnjem letu ne bo". Temperature bodo v prihodnjih dneh med 7 in 13 stopinjami.

Vreme nad Atlantikom in zahodno Evropo bo v naslednjih dneh precej burno. "V zahodni Evropi bo vreme kar viharno in nekaj tega vetra se bo preselilo tudi nad območje Sredozemlja in Slovenijo." Okrepljen jugozahodni veter bo predvsem v višjih predelih pa tudi po nižinah severovzhodne Slovenije lahko presegel 70 km/h.

Sneg le v gorah
Gregorčič napoveduje sneg že v četrtek, a le v gorah. "V Julijskih Alpah bo do petka zjutraj tudi pol metra novega snega, v Kamniških Alpah nekaj manj." V noči s četrtka na petek se bo sicer meja sneženja že znižala, a takrat bodo padavine že toliko oslabele, da snega po nižinah ne bo, je pojasnil Gregorčič. Prvi sneg bomo v nižinah morda doživeli 1. januarja, a tudi to je precej nezanesljiva napoved.

A zdajšnje visoke temperature nikakor ne določajo vnaprej nadaljevanja zime. "Vreme pozablja svojo zgodovino. Če je zdaj zelo toplo, to ne pomeni, da ni mogoče, da bi bila že čez 14 dni res prava zima," je dejal Gregorčič, ki je spomnil, da je bilo 5. januarja letos v Ljubljani 16 stopinj, dober teden pozneje "pa se je začela snežena zima."