Tokio je "globoko obžaloval" odločitev haaškega sodišča, a jo bo kljub temu spoštoval. Aktivisti upajo, da je to nov korak k popolni prepovedi kitolova po vsem svetu.

"Japonska mora preklicati vsa obstoječa dovoljenja ali licence v povezavi z (raziskovalnim programom) JARPA II in se v prihodnje vzdržati podeljevanja kakršnih koli dovoljenj za izvrševanje programa," je sporočil haaški sodnik Peter Tomka.

Haaško sodišče je tako prikimalo Avstraliji, ki je leta 2010 sprožila postopek proti Japonski, saj morebitni znanstveni namen ne opravičuje števila pobitih kitov.

Po avstralskih ocenah je namreč Japonska v okviru omenjenega programa od leta 1988 ubila že več kot 10.000 kitov. Ujete živali najprej uporabijo v znanstvene namene, nato pa končajo na krožnikih.

Po podatkih haaškega sodišča je Japonska od leta 2005 ubila okoli 3.600 ščukastih kitov.

Kitolov le še v treh državah
Japonska je leta 1986 pristopila k moratoriju za kitolov, a si je pridržala pravico do ulova 850 ščukastih kitov in manjšega števila hrbtoplutega in grbastega kita, pri čemer se je sklicevala na sporazum iz leta 1946, ki dovoljuje kitolov v znanstvene namene.

Čeprav je bil kitolov nekoč razširjen po vsem svetu, pa tega trenutno nadaljujejo le še Japonska, Norveška in Islandija. Norveška je leta 1993 prekinila znanstveni kitolov in kite ubija izključno za neposredno prodajo na trgu.

Lani si je Oslo postavil kvoto ulova 1.286 ščukastih kitov v severnem Atlantiku in številko opravičil z dovoljenim številom kitov na tem območju. A ribiči le redko dosežejo postavljeno kvoto, saj se je v zadnjih letih zmanjšalo povpraševanje po kitovini.

Tudi Islandija, tako kot Norveška, kitolova ne izvaja v znanstvene, ampak le v komercialne namene, zato obeh držav odločitev haaškega sodišča ne zadeva. Borci za zaščito živali vseeno upajo, da so kitolovu šteti dnevi.