Sončev mrk je astronomski pojav, ki nastopi takrat, ko se Luna znajde točno na sredi med Soncem in Zemljo. Takšne pojave lahko spremljamo, ko je Luna v fazi mlaja, vendar to ni edini pogoj za nastop delnega ali popolnega Sončevega mrka. Luna mora biti hkrati tudi v ravnini Zemljine orbite okoli Sonca ali pa zelo zelo blizu te ravnine. Takrat je izpolnjen pogoj za nastop mrka, je pojasnil predsednik Astronomskega društva Orion Igor Žiberna, ki je tudi profesor na mariborski filozofski fakulteti.

Delni Sončev mrk se je, gledano iz Maribora, začel ob 11.40, ko je Luna počasi začela prekrivati zgornji rob Sonca. Vrhunec mrka je nastopil ob 12.14. Takrat je bila dosežena najvišja magnituda mrka – to je stopnja prekritosti Sončevega premera –, ko je Luna prekrila 11,3 odstotka Sončevega premera oz. slabih pet odstotkov Sončeve površine. Konec mrka je bil, gledano iz Maribora, ob 12.48. V krajih zahodno od Maribora je bila magnituda mrka še višja, proti vzhodu pa nižja.

Tokratni delni Sončev mrk je bil viden v večjem delu Evrope, razen na jugovzhodu Evrope. Mrk so lahko ob ugodnem vremenu opazovali tudi na severnem Atlantskem oceanu, severozahodu Afrike in na severovzhodu Severne Amerike. Najlepše je bil viden na severovzhodu Kanade, kjer je bila v okolici naselja Akulivik tudi največja magnituda mrka, to je 93 odstotkov.

Naslednji popolni Sončev mrk bo iz Slovenije viden šele čez 56 let

V naslednjih letih bomo v Sloveniji lahko opazovali še nekaj delnih Sončevih mrkov. Prvega naslednjega že prihodnje leto 12. avgusta, a ker bo Sonce v času delnega mrka takrat pri nas zahajalo, bo opazovanje zelo okrnjeno.

Nekoliko večjo magnitudo, in sicer 62 odstotkov, bo imel delni Sončev mrk 2. avgusta 2027, 1. junija 2030 bo delni Sončev mrk imel magnitudo 77 odstotkov, 20. marca 2034 pa 21 odstotkov. Naslednji popolni Sončev mrk pa bo iz Slovenije viden šele 3. septembra 2081, je naštel Žiberna.

Pri opazovanju Sončevega mrka je treba uporabljati ustrezno zaščito za oči, sicer lahko nastanejo trajne poškodbe, opozarjajo pristojni. Sonce je varno opazovati le skozi za to pripravljene solarne filtre ali skozi varilsko steklo z optično gostoto 12 ali več. "Razne druge rešitve filtrov, kot so sajasto steklo, več zaporednih leč sončnih očal, klasični fotografski filmi in podobno ne nudijo varnega načina opazovanja," je opozoril Žiberna.