Aleš Hojs (SDS) je, kot je pojasnil, v zgodbi kanala C0 prisoten zaradi diskreditacij in lažnega obtoževanja Zorana Jankovića. Od leta 1992 do 2006 je bil namreč zaposlen v podjetju Vodovod-Kanalizacija (Vo-Ka). Janković je pred nekaj leti dejal, da je Hojs tisti, ki je leta 1991 v tem javnem podjetju začrtal obstoječo traso kanala C0 čez vodonosnik.

Hojs je v današnjem pričanju pred preiskovalno komisijo DZ-ja povedal, da je zahteval demanti, ki ga je z uradnim opravičilom ljubljanskega župana tudi dobil.

Kot pravi Hojs, se je ideja o trasi kanala C0 pojavila v 80. letih prejšnjega stoletja, dokončno pa je bila določena z občinskim prostorskim aktom leta 2010. "Seveda je popolnoma jasno, da jaz s to traso formalno in neformalno v obdobju, za katero mi to očita Janković, nisem imel nič," je poudaril.

V času Hojsovega službovanja so zgradili čistilno napravo

V času Hojsovega službovanja so se v podjetju Vo-Ka ukvarjali z izgradnjo same čistilne naprave. "Kot veste, čistilne naprave v Ljubljani ni bilo oziroma je bila zgrajena samo prva oz. mehanska stopnja, to pomeni, da se je iz vode pobralo zgolj tisto, kar plava, na primer papir, vložki, smeti. Sama voda kot taka pa se biološko ni čistila," je pojasnil Hojs.

Podjetje je tedaj po njegovih pojasnilih intenzivno pristopilo k sami izgradnji čistilne naprave, končana pa je bila v času županovanja Vike Potočnik, s katero so, kot je dejal Hojs, korektno sodelovali.

Čistilno napravo so zgradili za približno 40 milijonov evrov, kar bi danes po Hojsovih besedah naneslo približno 48 milijonov evrov, medtem ko je Janković zgolj nadgradnjo izvedel za približno 38 milijonov evrov.

"Običajno so zneski take nadgradnje, torej defosforizacije in denitrifikacije, v vrednosti približno od 20 do 25 odstotkov osnovne cene, on pa je dosegel približno od 75 do 80 odstotkov cene. Moje mnenje je, da so pri tem projektu, kdor koli pač, ukradli približno 15 milijonov evrov," je dejal Hojs.

Pred preiskovalno komisijo tudi Cene Fišer o morebitnem razlitju fekalij

Sorodna novica Nekatere priče pred DZ-jem menijo, da je bila gradnja kanala C0 nepotrebna

Pred preiskovalno komisijo je pričal tudi Cene Fišer z oddelka za biologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je opozoril na posledice morebitnega razlitja fekalij na biotsko pestrost ljubljanskega polja.

Vsi ti procesi so po njegovih besedah prepočasni. Kot je dejal, sicer ne gre za njegovo ekspertizo, a je pri pretoku vode ogromen upor in so lahko časovni zamiki precej veliki. "Se pravi, ko bo neka svinjarija prišla dol, bo prišla z zamikom, hkrati pa bo tam ostala zelo dolgo," je ponazoril.

"Če gre za organsko svinjarijo, kar bi bila v primeru kanala C0, je to organsko bogatenje tega prostora. V takem primeru se izjemno namnožijo bakterije, ki to jejo. Ko se bodo te bakterije namnožile, bodo porabile kisik, ko bodo porabile kisik, bo prišlo do zloma te prehrambne verige, ker bodo vsi preostali organizmi pomrli. In naš filter, ki ga imamo in ki oskrbuje Ljubljano s pitno vodo, bo umrl," je dejal in dodal, da bo proces čiščenja trajal zelo dolgo.

Kanal bo povezal kanalizacijska sistema Medvod in Vodic z osrednjo ljubljansko čistilno napravo ter je del 111 milijonov evrov vrednega projekta odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljansko polje, za katerega je Slovenija prejela tudi evropska sredstva.

S koncem leta se je končalo obdobje črpanja denarnih sredstev

Dnevnik je v torek poročal, da ljubljanski občini za projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda do konca lanskega leta ni uspelo počrpati dobrih treh milijonov evrov, medtem ko sta bili občini Medvode in Vodice uspešni. S koncem lanskega leta se je namreč končalo obdobje, ko so tri občine lahko črpale evropska in državna sredstva.

Sorodna novica Dokončanje kanala C0 je pred novo oviro

Čeprav se je rok za črpanje evropskih sredstev iztekel, projekt pa v Ljubljani ni bil pravočasno končan, to še ne pomeni, da bo prestolnica pridobljena sredstva morala vračati, so za Dnevnik potrdili na ministrstvu za naravne vire in prostor.

Občina mora namreč projekt z lastnim denarjem do najpozneje 15. februarja 2027 v celoti končati in prebivalce vseh treh občin priključiti na kanalizacijski sistem s čistilno napravo v Zalogu.

Če občina ne bo ujela navedenega roka, pa lahko Evropska komisija od Slovenije "zahteva vračilo neupravičeno prejetih ali porabljenih sredstev, ki so bila upravičencu izplačana po pogodbah o sofinanciranju".

Za dokončanje kanala C0 občini manjka eno gradbeno dovoljenje, in sicer za 128 metrov dolg odsek pri stoženskem hipodromu. Aprila so na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet napovedali, da naj bi bila gradnja kanala C0 končana do predvidoma 31. avgusta letos.