Nekatere evropske in ameriške države so namreč prepričane, da bi Islandija morala spoštovati splošno prepoved kitolova in se odpovedati odločitvi, ki jo je sprejela oktobra. Islandija je za Norveško druga država, ki ne upošteva prepovedi, ki velja od leta 1986, in tako dovoli lov na velike kite v pridobitne namene.

Pristojnih v državi pa naj protest ne bi preveč vznemirjal, saj so se ti v zvezi s kitolovom že pojavljali, kljub temu pa prekinitve diplomatskih stikov ni bilo.

Največ kitov lovijo na Japonskem in Norveškem, proti čemur protestira veliko držav. V zvezi z drugimi vprašanji, tudi okoljevarstvenimi, se lahko sporne "kitolovke" in države, ki proti njim protestirajo, povsem strinjajo, zato po diplomatski poti le stežka učinkovito rešujejo vprašanja okoli sporne točke kitolova.