Ulov se je zgodil v skladu z odločitvijo države, da bo ponovno dovolila komercialni kitolov, ministrstvo za ribolov pa je v torek sporočilo tudi, da bo dovolilo ulov devetih brazdastih in 30 ščukastih kitov letno. Islandijo je zaradi ulova že opomnila Evropska komisija in jo pozvala, naj premisli o svoji odločitvi o kitolovu, odzvale pa so se tudi številne okoljevarstvene organizacije.

Posledice se že čutijo
Odločitev Islandije za ponovno uvedbo komercialnega kitolova je že čutiti tudi v turizmu, saj so mnoge turistične agencije odpovedale izlete na Islandijo. Mnogo ljudi je protestiralo, da ne bodo obiskali države, dokler bo dovoljevala kruto pobijanje kitov.

Države ne spoštujejo mednarodnih določil
Mednarodna komisija za kitolov (IWC) je leta 1985 sprejela moratorij na komercialni kitolov in ga tako prepovedala z namenom zaščite ogrožene živalske vrste. Islandija je IWC leta 1992 zapustila in se ji ponovno pridružila šele leta 2002, a le pod pogojem, da je moratorij ne zavezuje.

Poleg Islandije, ki trdi, da je v njihovih vodah dovolj brazdastih kitov in da tam niso ogroženi, komercialni kitolov dovoljuje le še Norveška. Japonska zatrjuje, da lovi kite zgolj v znanstvene namene, vse tri države pa so samo leta 2004 skupaj pobile kar 1.400 kitov.