Vzrokov za to, da je tokratno zimo preživelo precej manj čebel kot običajno, je več - med njimi je zajedavec varoja. Slab začetek čebelarske sezone je delno tudi posledica pičle prve spomladanske paše. Čebelarji upajo, da ta letos ne bo zastrupljena s pesticidi, je za radijsko oddajo Danes do trinajstih poročala Jernejka Drolec.
Na čebelarski zvezi upajo, da bo program zatiranja varoj letos učinkovitejši kot lani, ko je temeljil na sonaravnih zdravilih. Nacionalni veterinarski inštitut je zato letos prvi večji poudarek namenil delu čebelarjev v čebelnjaku in uporabi kemičnega zdravila kumafos.
V povprečju izgubili približno tretjino čebel
Letošnje izgube so bile nad normalnimi evropskimi desetimi odstotki, je pojasnil predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. "Pri nas so pa letos izgube od 25- do 35-odstotne, še najhuje pa je, da so nekateri čebelarji izgubili skoraj vse čebele. Zato je odstotek tako visok - nekateri so izgubili skoraj vse, nekateri pa skoraj nič. Ni odgovora na to, zakaj nekateri čebelarji kljub dobri praksi izgubijo toliko čebel," je izjavil.
Izgube čebel se iz leta v leto večajo tudi v Evropi, zato je čebelarska zveza naslovila poziv tudi na slovenske poslance v Evropskem parlamentu. Ti naj skušajo zagotoviti raziskovalno nalogo o učinkovitih sonaravnih sredstvih za zatiranje varoje.
Več uporabe kumafosa, več nadzora
Že lani je država čebelarjem plačala ekološka zdravila za zatiranje varoj, a z njimi številni niso bili zadovoljni. Druga zdravila so bila plačljiva, tako bo tudi letos - z eno razliko, ki jo je pojasnila Metka Pislak Ocepek z Nacionalnega veterinarskega inštituta: "Letos smo v našem programu bolj poudarili tudi uporabo kumafosa. Zato je v ta program vključen tudi nadzor čebeljih pridelkov. Poudarili smo tudi spremljanje števila varoj v panju in izvajanje ukrepov, ki število varoj zmanjšujejo med celotnim čebelarskim letom."
Sledovi kemičnega sredstva kumafos v medu naj ne bi imeli škodljivih učinkov na zdravje ljudi.
Težava ni samo v varojah
Varoje so ena glavnih, ne pa edina težava čebel, dodaja Noč: "Najhujše, kar se je zgodilo čebelarjem, je pa to, da je polovico akacije v Sloveniji pozeblo. Akacija je pa ena glavnih paš - v bistvu smo eno tretjino medu že skoraj izgubili."
Skupni učinek prej omenjenih dejavnikov - pozeba akacije, zimske izgube čebel, slaba pomladanska paša in zajedavec varoja - je privedel do tega, da bo po oceni Čebelarske zveze letošnji pridelek medu dosegel le dobrih 1.000 ton. To je tudi polovica povprečne letne pridelave v Sloveniji, je sklenila Drolčeva.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje