Po navedbah gibanja Mladi za podnebno pravičnost je bil v sklopu Mednarodne konference o kritičnosti materialov (IRTC), ki do petka poteka v Hotelu Union v Ljubljani, med drugim predvajan dokumentarni film Not in My Country: Dilema o litiju v Srbiji, "ki namesto analize družbenih, okoljskih in političnih posledic pridobivanja litija v Srbiji poudarja interese podjetja Rio Tinto, ki v imenu 'zelenega prehoda' degradira naravo in pustoši življenja lokalnih skupnosti".

"Projekcija filma legitimira propagando industrije, ki omalovažuje skrbi lokalnega prebivalstva in ljudskih gibanj ter ne upošteva opozoril strokovnjakov glede ekoloških posledic projekta pridobivanja litija v Jadru," so zapisali v izjavi, ki jo je po navedbah Mladih za podnebno pravičnost podpisalo več kot 30 organizacij in kolektivov. Kot pravijo Mladi za podnebno pravičnost, za protestom ne stoji nobena politična stranka, organizacija, institucija, medijska hiša, denarni sklad ali donator.

Protest se je ob 19. uri začel v Miklošičevem parku, protestniki pa so se nato ustavili tako pred Hotelom Union kot pred ljubljansko mestno hišo.

Protestniki: "Zeleni prehod je popolnoma podrejen interesom kapitala"

V izjavi ob protestu so Mladi za podnebno pravičnost med drugim navedli tudi, da velika rudarska podjetja pospešeno degradirajo lokalna okolja po celotni Srbiji in širše po Balkanu. Pri tem so navedli rudnika Bor in Majdanpek, kjer rudari kitajsko podjetje Zijin Mining, in poskusno vrtanje kanadskega podjetja Dundee Precious Metals v Homoljskih planinah.

Opozarjajo, da so se ob lanskem sprejetju evropske uredbe o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami tudi v Sloveniji začele priprave na odpiranje novih rudnikov. Poudarjajo mnenje Geološkega zavoda Slovenije, da bo treba za resnično samooskrbo tudi pri nas odpreti nove rudnike.

Navajajo tudi primer načrtovanega rudnika litija na avstrijskem Koroškem, pri katerem zaradi spremenjene avstrijske zakonodaje o podzemnem rudarstvu za območja, manjša od 10 hektarjev, ocena vplivov na okolje ni potrebna. "Investitorji, ob podpori vladajočih, pogosto izkoriščajo tovrstne izjeme, saj jim zeleni prehod predstavlja predvsem priložnost za dobiček, ne pa skrb za okolje," poudarjajo v izjavi.

Menijo, da je zeleni prehod "popolnoma podrejen interesom kapitala in namenjen reprodukciji kapitalističnega, patriarhalnega sistema". Pravijo, da je zeleni prehod nujen, a da je treba zastaviti takšnega, ki bo v skladu z dejanskimi potrebami ljudi znotraj omejitev planeta.