V Sloveniji se radi pohvalimo, da pijemo dobro vodo. Pa jo res? Z vodo se v naši državi oskrbujemo iz okoli 1300 vodovodnih sistemov. Med njimi je približno 450 manjših, pri teh so težave najpogostejše. Inšpektorji zaradi oporečnosti vode na leto v povprečju izdajo nekaj manj kot 200 upravnih odločb in 150 upravnih opozoril. Do onesnaženja vode prihaja po eni strani zaradi vse večje onesnaženosti in nekontroliranih posegov v okolje, po drugi strani pa zaradi zastarelega omrežja in težav na njem.

Cerkniški vodovod ima težave
Zadnji je primer cerkniškega vodovoda. Kljub prikrivanju pristojnih se je namreč izkazalo, da je voda občasno zdravstveno neustrezna, v njej so lani vsaj petkrat odkrili tudi potencialno nevarno bakterijo E. coli. Prebivalce skrbi predvsem morebitna fekalna onesnaženost. Ne morejo namreč pozabiti smrti otroka pred petimi leti v sosednji občini, ki se je zgodila prav v času, ko so tam potrdili onesnaženost vode z bakterijo E. coli. Sprva so upravljavci vodovodnega sistema in tudi na nacionalnem Inštitutu za javno zdravje zatrjevali (NIJZ), da je voda v Cerknici dobra in da premorejo najsodobnejšo napravo za ultrafiltracijo. Ko smo na tamkajšnji komunali prosili za vpogled v njihove interne analize vode in v nekaterih primerih odkrili prisotnost bakterije, smo raziskovali naprej. V nacionalnem laboratoriju, kjer te analize opravljajo, so nam potrdili, da se je fekalna bakterija v vodi v zadnjih dveh letih pojavila osemkrat. Dodali so, da cerkniško komunalo že več let opozarjajo, da vodo premalo klorirajo. Cerkniški župan Marko Rutar nam je sicer povedal, da so od 200 kilometrov starih vodovodnih cevi v zadnjih letih zamenjali 35 km, "morali pa bi jih vsaj še 50, kar pomeni milijon evrov in pol". Kakovost vode se sicer ugotavlja na dva načina: interne analize financirajo komunale same, državne pa država. A oboje izvaja ena in ista institucija, to je nacionalni laboratorij, kar pomeni, da razlike med notranjim in zunanjim nadzorom ni. Čez dve leti, ko bo začela veljati nova uredba, pa bodo tudi državni nadzor financirale komunale ali drugače: nadzirale bodo same sebe. In ne le to, novi strošek komunale bo na koncu strošek prebivalcev. In čeprav bo znesek zanemarljiv, saj naj bi po hitrih izračunih na položnici dodali okoli 10 centov, klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj opozarja, da je "v času, ko smo pravico do pitne vode zapisali v ustavo, sprenevedanje in prelaganje stroškov na davkoplačevalce neprimerno". Na pristojnem ministrstvu so kljub temu prepričani, da nova uredba prinaša le dobre stvari.

Problematični so večinoma manjši vodovodni sistemi
Slovenija se po številu hidričnih izbruhov – gre za pojav nalezljive bolezni zaradi onesnažene pitne vode – uvršča na deveto mesto med 13 izbranimi evropskimi državami. Na prvem mestu je Avstrija, sledita Madžarska in Belgija, za Slovenijo so se uvrstile Francija, Švedska, Finska in Irska. NIJZ poudarja, da najslabšo statistiko glede oporečnosti pitne vode zaznavajo na manjših vodovodnih sistemih; tistih, ki z vodo oskrbujejo med 50 in 500 ljudi. Kot pojasnjuje Bonia Miljavac, je ključen problem mikrobiološka kakovost pitne vode. "O kemični pa ne vemo veliko, ker se na najmanjših vodovodih tovrstna preizkušanja, ki bi zajemala tudi kemične parametre, izvajajo v zelo ozkem obsegu ali pa se sploh ne izvajajo." Razlogi, da je število neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti bakterije E. coli največje pri manjših sistemih, so predvsem finančne narave, saj se sredstva za merjenje ustreznosti vode večinoma namenjajo velikim sistemom. Kot pojasnjuje Jože Tomec iz podjetja Vodovod-Kanalizacija Ljubljana, kjer pitne vode denimo ne klorirajo, imajo manjši vodovodni sistemi težave predvsem zato, ker "v takih vodovodih nimajo ustrezne priprave vode, če vir ni dober, ga je treba kondicionirati, vprašanje je, kaj se dogaja z omrežjem, vprašanje je, kako se kontrolira ustreznost pitne vode". Bonia Miljavac dodaja, da taki sistemi pogosto nimajo profesionalnega upravljavca, zaradi česar prihaja do neusklajenosti med kakovostjo vode na viru in načinom priprave, posledica pa je veliko tveganje za uporabnike. Ob tem velja poudariti, da je odgovornost upravljavcev zasebnih vodovodov, ki običajno oskrbujejo manj kot 50 ljudi, popolnoma enaka odgovornosti upravljavcev večjih oziroma javnih vodovodnih sistemov. "Ne glede na to ali z vodo oskrbujem Šmarno goro ali pa celotno Ljubljano, je moja odgovornost popolnoma enaka," poudarja Jože Tomec.

Težave na vseh koncih Slovenije
Spomnimo: v naselju Robindvor v Dravogradu je julija lani pitje oporečne vode povzročilo množično črevesno okužbo. Tamkajšnje javno komunalno podjetje klicev občanov, ki so opozarjali, da je vzrok za skoraj 1000 obolelih v onesnaženi vodi, ni jemalo resno. Ukrepali so šele potem, ko jih je k temu pozval zdravstveni inšpektorat. Veliko bolj tragično se je končal primer iz Cerknice, ko je leta 2011 po zapletih zaradi okužbe z bakterijo E. coli umrl 10 mesecev star deček. Anton Kranjc, direktor Komunalnega podjetja Cerknica, je takrat zatrjeval, da komunala ni kriva. "Do bolezni otroka po mojem trdnem prepričanju ni prišlo zaradi vode iz vodovoda." Podatki, ki so nam jih poslali z nacionalnega inštituta za javno zdravje, sicer kažejo, da so leta 2015 največ neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti bakterije E. coli zaznali v obalno-kraški regiji. Na zdravstvenem inšpektoratu pa so večkrat posredovali na skrajnem vzhodu države. "V preteklosti je bilo večkrat problematično prekmursko območje, ampak tam se zdaj uspešno združujejo manjši vodovodi v večji sistem in se zato težavo počasi odpravljajo," pojasnjuje Andreja Mojškrc z zdravstvenega inšpektorata. V Sloveniji sicer na leto naštejemo od ene do treh hidričnih epidemij; po epidemioloških podatkih NIJZ-ja je imelo v posameznem izbruhu zdravstvene težave tudi 200 ljudi in več. Bonia Miljavac poudarja, da okužbe lahko potekajo tudi brez vidnih znakov bolezni, "tako da nekako smatramo, da kar je že v uradni statistiki, je samo vrh ledene gore". Zato, dodaja Miljavčeva, ko pride do onesnaženja pitne vode, v njej najdemo več vrst mikroorganizmov, ne samo bakterije E. coli.

Kako dobro vodo res pijemo v Sloveniji? Je obveščanje javnosti o onesnaženju vode primerno in pravočasno? Kaj imajo državljani od nedavnega vpisa pravice do pitne vode v ustavo? Odgovori na ta in druga vprašanja v oddaji Posebna ponudba ob 17:25 na 1. programu Televizije Slovenija.