je dejal, da protokol "ne predstavlja poti naprej za Kanado" in da bi lahko državo doletele ogromne kazni, če ne izpolni svojih ciljev.

Poteza je sicer pričakovana in zakonita, s tem pa je Kanada prva država, ki je odstopila od globalnega sporazuma. Namen v Kjotu leta 1997 sprejetega protokola je boj proti globalnemu segrevanju.

"Kjoto je za Kanado preteklost in tako uveljavljamo svojo zakonito pravico, da se iz njega umaknemo," je povedal Kent. Ob tem je povedal, da bi kanadske zaveze Kjotu državo stale 13,6 milijard dolarjev, kar da je 1.600 dolarjev od vsake kanadske družine: "To je cena Kjota za Kanadčane, to je zapuščina nesposobne liberalne vlade."

Kent je še dodal, da bi kljub tem stroškom toplogredni plini še vedno naraščali, saj dva največja onesnaževalca - ZDA in Kitajska - nista podpisala kjotskega sporazuma.