Ministrstvo za okolje in prostor v teh dneh pospešeno opravlja razgovore s kandidati za nove sodelavce na področju protipoplavnih dejavnosti, kot je predvidel lani sprejeti vladni akcijski načrt interventnih aktivnosti zaradi poplav. Ministrstvo je tako januarja objavilo interni razpis med javnimi uslužbenci, s katerimi išče 34 novih sodelavcev, večinoma za delovno mesto sekretarja in višjega svetovalca.
Sodeč po razpisu potrebujejo devet pravnikov in dva ekonomista, na preostalih delovnih mestih pa inženirje gradbeništva, hidrotehnike in diplomante sorodnih smeri. Kljub pomanjkanju delovnih mest za izobražene kadre, pa ministrstvo ne bo imelo pestre izbire med kandidati, saj se je poldrugi mesec po objavi razpisa nanj prijavilo 37 kandidatov, zaposlenih v javni upravi. Tisti, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, bodo na vrsto za razgovore prišli še ta teden.
Ministrstvo razmišlja o drugih možnostih iskanja ljudi
A po naših neuradnih informacijah naj bi od prijavljenih kandidatov na nova delovna mesta sprejeli le peščico. Da zasedba novih delovnih mest ne bo tako preprosta, čeprav sta v razpisu kot edini pogoj navedena le stopnja in smer izobrazbe, je mogoče razbrati tudi iz odgovora na naša vprašanja. Ministrstvo namreč odgovarja, da bodo poleg formalnih pogojev pri izbiri upoštevali "predvsem dosedanje izkušnje na navedenem področju ter željo kandidata po opravljanju dela na tem področju," saj gre, tako ministrstvo, za specifično področje, ki zahteva tudi specifična znanja.
Če dovolj kompetentnih kadrov s pomočjo internega razpisa ne bodo našli, bodo "razmislili tudi o drugih oblikah zaposlovanja, v povezavi z zagotovitvijo potrebnih finančnih sredstev za te namene". Ena izmed takih možnosti, ki je še skladna z zakonskimi omejitvami zaposlovanja v javni upravi, je zaposlovanje prek projektov, financiranih iz sredstev Evropske unije. Med uslužbenci javne uprave smo tako večkrat zasledili stališče, da se bodo prav na tak način zaposlili vnaprej predvideni kandidati. Ministrstvo smo prosili za komentar takega stališča, a ostali brez odgovora.
V sedmih letih počrpana slaba četrtina EU-sredstev
Sicer pa bodo novi uslužbenci ministrstva za okolje morali skrbeti za pripravo podzakonskih predpisov, usmerjeno predvsem v zmanjševanje administrativnih bremen, nadzorovati izvajanje projektov in pripravo dokumentacije. Pri svojem delu pa se bodo gotovo morali ukvarjati tudi s številnimi napakami in nepravilnostmi iz preteklosti. Kot je znano, je ministrstvo za okolje in prostor novembra lani prejelo zaušnico Računskega sodišča, ki je v reviziji učinkovitosti porabe evropskih sredstev za zaščito pred poplavami v letih 2007–2014 naletelo na številne nedoslednosti.
Med drugim Računsko sodišče ministrstvu očita pasivni pristop pri pripravi projektne dokumentacije, ki se je začela šele ob koncu programskega obdobja. Počasnost in nedoslednosti pri pripravi podzakonskih aktov, ki so, tako Računsko sodišče, bili tudi medsebojno neusklajeni, sta med razlogi, da je ministrstvo v sedmih letih počrpalo le 22,5 odstotka evropskih sredstev, ki so bila na voljo za zmanjševanje škodljivega delovanja voda. Na podlagi ugotovitev Računskega sodišča je tako državni zbor v petek sprejel sklep, po katerem mora ministrstvo v 30 dneh državnemu zboru podati informacije o vzrokih za neučinkovito porabo evropskih sredstev in sprejetih ukrepih za ugotavljanje odgovornosti vpletenih ter ukrepih za izboljšanje črpanja evropskih sredstev v prihodnje.
Gradili kar brez gradbenega dovoljenja
Pasivni pristop in nedosledni podzakonski akti so le en vidik neučinkovitosti črpanja evropskih sredstev. Pri izvajanju projektov so se namreč dogajale tudi številne nepravilnosti. Tako se je ministrstvo lansko jesen znašlo v hudi zadregi zaradi izvajanja projekta poplavne varnosti na porečju Savinje. Izvajalec projekta podjetje Nivo EKO d. o. o. je namreč dela na območju občine Luče in v zahodnem delu Celja izvajalo kar brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Ministrstvo se je tako znašlo v precepu, saj sredstev EU-ja za dela brez gradbenega dovoljenja ne bi prejeli, sami pa svojih sredstev niso imeli. Za nameček je izvajalec projekta zašel v težave s poslovanjem.
Na ministrstvu so pred časom zatrdili, da so nepravilnosti, ko so zanje izvedeli, sanirali, po neuradnih podatkih pa so projekt izvzeli iz evropskega financiranja, kjer sredstev zaradi nepravilnosti sploh ne bi dobili. Med mogočimi rešitvami za vsaj delno sofinanciranje nasedlega projekta so izpostavili prestavitev projekta v naslednjo finančno perspektivo. Po prvotnih načrtih bi EU sicer sofinanciral kar 85 % projekta, vrednega 45,5 milijona evrov.
Lahkomiselni posegi v naravo
A izgubljena evropska sredstva niso edina težava projekta na porečju Savinje. Znano je, da je prebivalce Luč zmotil gradbeni poseg v njihov kraj, ki naj ne bi bil skladen s smernicami okoljskega razvoja. Tako so star nasip z glinenim jedrom nadomestili z novim nasipom, ki ima betonsko jedro, ki po mnenju krajanov ne sodi v to okolje.
Okoljsko brezbrižnost pri izvajanju projektov so občutile tudi soške postrvi, ko je januarja letos podjetje Hidrotehnik, zadolženo za sanacijo porečja Soče, z nasipom začasne ceste do gradbišča uničilo 23 drstnih jam soške postrvi. Izvajalec del se je ob tem skliceval na kratek rok, ki ga je za izvedbo dela določilo ministrstvo, okoljevarstvene organizacije pa so zadevo prijavile evropski komisiji in okoljskemu inšpektoratu. Slovenija bo tako najverjetneje zaradi lahkomiselnosti Hidrotehnikovega podizvajalca deležna tudi kazni.
Ob taki popotnici je seveda vprašanje, koliko kompetentnih ljudi bi si sploh želelo sprejeti novo delovno mesto na ministrstvu za okolje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje