Po treh desetletjih premoženje agrarnih skupnosti še vedno ni v celoti vrnjeno. Veliko je še administrativnih ovir, marsikje pa tudi ne vedo, kaj bi s to zemljo. Pred kratkim so o tej problematiki govorili v brkinski vasi Slivje.

V preteklosti so imela skupna zemljišča velik gospodarski pomen, povezan s preživetjem posameznih družin in celotnih vasi, je poudaril Anton Mahne iz agrarne skupnosti Slivje. "Takrat je bilo za razliko od danes ogromno živine v vasi; ta skupna zemlja so bili skupni pašniki, ki so jih vsi enakopravno koristili," je dejal.

Danes je zemlja agrarnih skupnosti robna zemlja, gospodarjenje z njo pa vedno težje. Ogrožajo jo zaraščanje, podnebne spremembe, pritisk gradbenih lobijev pa tudi gradnja državne infrastrukture. Največja težava pa so dolgotrajni postopki vračanja in drobljenje lastništva na veliko število dedičev. Zakaj ob vseh naštetih težavah registrirati agrarno skupnost?

Želja je upravljati gozdove

Predsednica agrarne skupnosti Golac Katarina Juriševič: "Želja je, da se ti gozdovi upravljajo; ne toliko zaradi dobičkonosnega dela, ampak da se skupnost poveže in da se narava obnavlja".

Požari, suše, poplave, plazovi, močni vetrovi vedno bolj pestijo naše kraje. Pri sanaciji posledic so veliko bolj kot posameznik uspešne agrarne skupnosti, pa je opozorila raziskovalka agrarnih skupnosti na Andragoškem centru Slovenije Nevenka Bogataj. "Oni so na Notranjskem razpolagali z izkušnjo, kaj pomeni žled; ker žled pogosto obiskuje ta prostor; in so vedeli, da ni treba tako vsega gozda sanirati, ampak se osredotočiti pri tej masi na iglavce," je dodala.

Starejša generacija, ki še vedno večinoma vodi agrarne skupnosti, se počasi umika. Prihajajo mlajši, njihovi interesi in potrebe pa so drugačni.