Na Madžarskem se spopadajo s hudimi posledicami slinavke in parkljevke pri govedu, ki preraščajo v pravo ekološko katastrofo.

V županiji Győr-Moson-Sopron na severu Madžarske so namreč zakopali kadavre več tisoč glav okužene živine, njihovo razpadanje pa povzroča smrad in prodiranje tekočin in plinov na površje. Kot da že samo to, da imajo v sosednji državi po več kot 50 letih znova to nevarno bolezen goveda, prašičev in koz, ne bi bilo dovolj. Madžarske oblasti celo sumijo, da gre za biološki napad na Madžarsko in da pojav bolezni ni naravnega izvora.

Ob tej priložnosti se je s Petrom Hostnikom z Veterinarske fakultete v Ljubljani pogovarjala voditeljica Odmevov Rosvita Pesek.

Ste profesor mikrobiologije in doktor veterine. Če začneva z ukrepi, območje, kjer se pojavi ta bolezen, je treba izolirati, preprečiti odhode, prihode, Kaj so Madžari naredili narobe?

Slinavko in parkljevko povzroča izredno kužen virus, ki se lahko prenaša od bolne živali na zdrave na velike razdalje, lahko z vetrom, s prahom, tudi do 10, 20 kilometrov. In zato so potrebni takšni strogi ukrepi. Kar zadeva Madžare, so se odločili, da bodo uničene živali zakopali. Bilo jih je 3500, kar pomeni 1700, 1800 ton materiala. In to fermentira in jasno je, da ti kadavri razpadajo.

Sorodna novica V nadzor upoštevanja ukrepov zaradi slinavke in parkljevke vključena tudi policija

Kaj bi morali storiti, bi jih morali zažgati?

Angleži so leta 2001, ko je bil izbruh v Angliji in so žrtvovali blizu osem milijonov živali, v veliki meri te sežigali in tudi zakopavali, vendar na območju, kjer ni podtalnice.

O kakšni bolezni govorimo, kaj je njen vzrok, kakšna je njena pojavnost, kako se izrazi?

Povzročitelj je virus, ki je izredno kužen, bolezen je pravzaprav prisotna v Afriki, Aziji, na Bližnjem vzhodu. Evropa, Severna Amerika, Avstralija pa so že desetletja proste te bolezni in vzdržujejo ta status. Zadnji večji izbruh v Evropi je bil v Angliji leta 2001, sicer pa se je Evropa uspešno borila do letos, ko se je ta pojavila v Nemčiji najprej, in sicer različica, ki je najbližja različicam iz Turčije. Tukaj pa, zanimivo, je na Madžarskem in Slovaškem ista različica, vendar drugačna kot v Nemčiji, se pravi nekako pakistanska različica.

Zdravila ni?

Zdravila ni, je pa cepivo. Vendar je težava cepiva v tem, ker daje kratkotrajno zaščito, tri, štiri mesece. Recimo v Turčiji, kjer je bolezen prisotna, živijo z njo, a morajo cepiti živali dvakrat, trikrat letno.

Pri zavarovalnih ukrepih smo, Slovenija je že v preteklih tednih omejila uvoz živih živali iz Madžarske in Slovaške. Zaradi resnosti razmer pa je kmetijsko ministrstvo ukrep še zaostrilo in včeraj uvedlo nove omejitve. Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušič je pojasnila: "Smo omejitve razširili tudi na druge proizvode, to pomeni iz omenjenih držav prepoved uvoza mesa, krme in hkrati tudi proizvodov, pridelkov, kot so recimo mleko, tam, kjer je potencial za vnos same okužbe in da preide vdor v Slovenijo." Je to dovolj, kar je napovedala ministrica? Se lahko s takimi ukrepi učinkovito zavarujemo?

Mi z veterinarsko upravo veliko sodelujemo kot fakulteta in inštitut in podpiramo to njihovo odločitev. Tudi živinorejci gotovo to podpirajo, ker edino na ta način, s preprečitvijo nakupa živali v teh pozitivnih državah, lahko to preprečimo. Vidim pa, da so to razširili še na nakup tudi mesnih proizvodov, kar je dobro.

Če bi prišlo do prenosa te bolezni ali pa sicer: kako takšno bolezen laiki prepoznajo?

Klinično že laiki to lahko prepoznajo, ker je virus izredno kužen in v kratkem času zboli veliko število živali v čredi. Zaradi sprememb na sluznici jezika, ustne votline živali ne morejo požirati in se slinijo. Od tod tudi ime bolezni, poleg tega pa se spremembe pojavijo tudi na parkljih, zato takšne živali šepajo. Za ta virus, ki je prisoten na Madžarskem in Slovaškem, je recimo za prašiče značilno, da močno šepajo.

Povejte nam, kako nevarno je za človeka?

Človek je lahko pasivni prenašalec na sluznici, velja pravilo, tudi ko smo bili v različnih laboratorijih, da tri dni potem ne smeš imeti stika z drugimi živalmi. Drugače pa virus ni kužen za človeka.