Kmetovanje bi moralo v Sloveniji znova postati cenjen poklic, opozarjajo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). "Treba je obiskovati kmetije, se pogovarjati z ljudmi, za to pa je potrebnega veliko časa, apostole je treba spraviti na teren, da navdušijo ljudi, izgubili smo stik s terenom," je na novinarski konferenci opozoril direktor Branko Ravnik, da močno primanjkuje terenskih kmetijskih svetovalcev.

Glede na gibanje po terenu imajo na zbornici ocene, da se interes za kmetovanje dolgoročno še naprej zmanjšuje. "Ta trenutek še ne gre biti plat zvona, a čez 10 ali 15 let lahko pride do velikih problemov, če bo takšno stanje duha prevladalo pri mlajši generaciji, ki bi morala slej ko prej kmetije prevzeti v svoje roke," je nadaljeval Ravnik.

"Začela se je nova razprava o skupni kmetijski politiki, pridelkov ni poškodovala večja naravna nesreča, kot smo bili navajeni iz preteklosti, bilo pa je tudi leto volitev, kar se odraža tudi v kmetijski politiki," je črto pod letom 2018 potegnil predsednik KGZS-ja Cvetko Zupančič. Lanski pridelek z izjemo sadjarstva je bil odličen, so pa kmete jezile nizke odkupne cene.

Zaraščanje hribovskih kmetij

V Sloveniji pridelamo vedno manj hrane na majhnih polkmetijah, ker je poceni hrana na voljo v trgovini in je pogosto nakup cenejši ter bolj praktičen kot lastna pridelava. "Slovenija je ta hip še vedno zelo dobro obdelana, tudi če primerjamo z drugimi državami, kadar določen kmet izstopi iz dejavnosti, njegove površine prevzame drug kmet, ki se tako poveča in postane učinkovitejši," je dejal Zupančič in dodal, da je kmetov res manj, velikost obdelanih površin ostaja enaka in količine pridelane hrane so večje. A to velja le za najboljša področja, zahtevni tereni slabše kakovosti, kot so hribovski, pa se zaraščajo in opuščajo. Takšno propadanje kulturne krajine, ki je zanimiva za turizem, je skrb vzbujajoča, je sklenil.

Razvojni preboj in pomanjkanje svetovalcev

Kako spodbuditi preporod in razvoj kmetijstva za naprej, je eno ključnih vprašanj, s katerim se spoprijemamo v Sloveniji. "Potrebujemo razvojni preboj, ključno je svetovanje, a preseneča dejstvo, da imamo danes manj kmetijskih svetovalcev kot leta 1990," je opozoril Ravnik in dodal, da so se druge državne službe od vstopa v EU, ki je močno povečal obseg nalog, praviloma močno okrepile.

Lani so na zbornici zaposlili dodatnih 18 ljudi, zbornična ekipa zdaj šteje 713 zaposlenih, hkrati pa so po Ravnikovih besedah začeli tudi generacijsko prenovo, v sklopu katere so zaposlili prvo skupino 53 pripravnikov. "Načrti za prihodnost so, da bi se manj ukvarjali s kmetijsko politiko in bi postali v večji meri dejaven deležnik pri spodbujanju razvoja kmetijstva, za to pa je potrebna močna svetovalna ekipa."

Ureditvi statusa kmetijskega svetovanja bo v prihajajočem letu po načrtih sledila vsebinska in organizacijska nadgradnja s ciljem posodobitve javne službe kmetijskega svetovanja.

Skrb vzbujajoče neupravljanje države z zvermi

Celotno preteklo leto so po Ravnikovih besedah na zbornici opozarjali na dejstvo, da je država pozabila na svojo dolžnost upravljanja z velikimi zvermi v slovenskih gozdovih. "Ogorčeni smo, ministrstvo sploh ni pripravilo odloka za odvzem volka iz okolja, še bolj pa skrbi to, da je odločitev upravnega sodišča zdaj zadržala odvzem medveda, kar je sodu izbilo dno," je pristavil Zupančič in dodal, da je država zapadla v "popolno neupravljanje s populacijo velikih zveri", ki bi jo moralo ministrstvo za okolje regulirati. Na KGZS-ju upajo, da bo ministrstvo pripravilo dovolj dobre argumente, da bo upravno sodišče preklicalo zadržanje odvzema 200 medvedov iz okolja.

Odvzem medveda je najlažje in ekonomsko najučinkoviteje izvesti že jeseni, ko "je največ mesa in so najlepše trofeje", škoda je zaradi zadržanja odvzema medvedov tako že nastala. Zmanjkuje pa tudi časa. "Še kakšen mesec, dva je časa za odvzem, potem pa bo prepozno, v vsakem primeru zdaj realizacije načrta v popolnosti ne bo mogoče več izvesti," je pojasnil Zupančič, da zdaj časa za odvzem 200 medvedov ni več, tudi če sodišče prižge zeleno luč.

Certificiranje gozdov in ekološka pridelava

Pomembno je certificiranje gozdov, takšnih gozdov je v Sloveniji že četrtina, in trg povprašuje po certificiranem lesu. "Takšen model si želimo tudi na področju hrane, saj prinaša višjo dodano vrednost," je pojasnil Ravnik. Ključna vloga zbornice ostaja svetovanje pri upravljanju gozdov in pri spoprijemanju z napadi zveri na domače živali.

Druga tržna niša, s pomočjo katere lahko kmetovalci dvignejo dodano vrednost svojih pridelkov, pa je ekološko pridelovanje. Raven ekološke pridelave bi lahko v Sloveniji močno dvignili, je prepričan Ravnik.

Stoletna tradicija živinoreje

Na področju živinoreje zbornica nadaljuje stoletno zgodovino delovanja na tem področju pri nas. "Trudimo se ohranjati lastno selekcijo za razvoj te ključne kmetijske panoge, tu dihamo na škrge, potreben je resni sistemski razmislek, kako s to službo naprej, ne želimo si, da bi to področje strokovno nazadovalo," je opozoril. V okviru novega živinorejskega zakona bi bilo treba najti podobno rešitev, kot je bila za kmetijsko svetovanje.

Davčne spodbude in pravno svetovanje

Brezplačnega pravnega svetovanja, ki ga svojim članom nudi zbornica, je iz leta v leto več, saj se kmetje vedno bolj množično obračajo na njih. "Lani smo imeli 1.250 svetovanj, to kaže na to, da je kmetijstvo vedno bolj "birokratsko" normirano, težave pa se za kmete ne zmanjšujejo," je pojasnil, da birokratska zmeda in pravila kmetom iz leta v leto povzročajo več sivih las in ne obratno.

Davčno področje je bilo lani manj v fokusu, je še pristavil Ravnik in nadaljeval, da so se večinoma ukvarjali z vrednotenjem nepremičnin. So pa v tem času vseeno dodobra pripravili argumente proti potencialno za kmetijstvo slabim vladnim predlogom, ki bi lahko na mizo prišli v letu 2019. Davčna zakonodaja mora kmetijsko dejavnost spodbujati, ne pa zavirati, je opozoril.

Kmetijska zemljišča "najbolj sladka" za pozidavo

V Sloveniji smo še vedno po Ravnikovih besedah premalo zavedni glede varovanja kmetijskih zemljišč. Nihče ne nasprotuje izgradnji infrastrukture, kot je tretja razvojna os, a treba je razmisliti, ali mora trasa ceste res po najboljši kmetijski zemlji ali bi šlo kje drugje, po slabših zemljiščih. "Nismo proti razvoju, a vedno se izkaže, da je najbolj sladko graditi po ravnini in najboljših kmetijskih zemljiščih," je pristavil Zupančič.

"Težava je, da je v naši državi kmetijsko zemljišče edino, ki nima režima varovanja, naj bo narava, voda ali pa arheologija, kultura … itd., pri kmetijskih zemljiščih pa je postopek takšen, da praktično nikoli ne pade ocena, da poseg ni dovoljen," je opozoril Ravnik in dodal, da bi morali v Sloveniji dobiti trajno zavarovana kmetijska zemljišča, pri katerih bi bila prekvalifikacija v "zazidljivo" nemogoča. Za takšno rešitev si na zbornici prizadevajo že več let, a "politika ima močan interes, da se to ne zgodi".