Urbanizacija in predvsem pozidava kakovostnih kmetijskih tal zmanjšujeta možnosti samooskrbe s hrano in obseg ekosistemskih storitev. V letu 2022 je bilo v Sloveniji na prebivalca 853 kvadratnih metrov njiv in vrtov, medtem ko naj bi za ustrezno prehransko varnost in stopnjo samooskrbe zadoščalo okoli 2500 kvadratnih metrov njiv in vrtov na prebivalca.

V poročilu, s katerim se je vlada seznanila v sredo, pripravil pa ga je Kmetijski inštitut Slovenije skupaj z Gozdarskim inštitutom Slovenije in Geološkim zavodom Slovenije, gradiva in podatke pa so prispevale tudi strokovne službe ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, so med drugim zbrani podatki na področju blaženja podnebnih sprememb v kmetijstvu in analiza stanja – ocena ranljivosti kmetijstva na podnebne spremembe. Poročila razkriva nekatere pozitivne kazalnike in opozarja na izzive, med drugim bi bilo treba izboljšati prostorsko načrtovanje in bolje izkoristiti ukrepe za boj proti posledicam podnebnih sprememb.

V 36 letih so se emisije zmanjšale

Za blaženje podnebnih sprememb je pomembno zmanjševanje ali obvladovanje emisij toplogrednih plinov v atmosfero in spodbujanje odvzemov toplogrednih plinov iz atmosfere. Kot so navedli avtorji poročila, kmetijstvo v Sloveniji prispeva nekaj več kot deset odstotkov toplogrednih plinov, so se pa emisije toplogrednih plinov v kmetijstvu v obdobju 1986–2022 zmanjšale za 16,3 odstotka. Emisije so se zmanjšale tako v živinoreji kot v rastlinski pridelavi.
Slovenijo glede na poročilo veliki izzivi čakajo na področju rabe zemljišč, pri čemer bi bilo za zmanjšanje emisij treba izboljšati prostorsko načrtovanje. "Če se želi doseči prehod v nizkoogljično družbo, bo treba zmanjšati obseg krčenja gozdov in širjenja naselij," so poudarili v dokumentu, objavljenem na vladnih straneh med gradivi v obravnavi.

Učinkovitost gnojil se veča, uporaba je bolj racionalna

Dolgoletne smernice kazalnikov porabe vseh vrst gnojil v kmetijstvu so ugodne. "Učinkovitost porabe gnojil se izboljšuje, kar nakazuje na bolj racionalno porabo gnojil v kmetijstvu," so zapisali v poročilu in dodali, da Slovenijo izzivi čakajo tudi pri zmanjševanju porabe energije v kmetijstvu.

Glede na projektno nalogo o oceni vplivov podnebnih sprememb v kmetijstvu in gozdarstvu na področju trajnostnega razvoja in upravljanja gozdnih in kmetijskih ekosistemov se vsi sektorji (proizvodne panoge) rastlinske pridelave spopadajo z negativnimi vplivi podnebnih sprememb in njihovimi posledicami. Največja težava so suša in vročinski stres, ki postajata stalnica, ter drugi ekstremni vremenski pojavi.

V živinoreji so najpomembnejši vplivi podnebnih sprememb izpadi krme in njena spremenjena kakovost ter vročinski stres rejnih živali. "Kmetijski sektorji se pri tem različno uspešno prilagajajo, kar vpliva na njihovo stopnjo ranljivosti," navaja poročilo.

To poudarja, da je dostopnih veliko ukrepov za boj proti posledicam podnebnih sprememb, vendar se na splošno ti ukrepi premalo izvajajo v praksi. "Še posebej to velja za namakanje, ki ima bistven pomen pri prilagajanju kmetijske proizvodnje na sušo in njene posledice," so zapisali.

Največ izplačil za sušo, sledita toča in pozeba

Podrobnejša proračunska analiza kmetijskega inštituta za obdobje 2003–2022 kaže, da je bilo v sklopu izrednih državnih pomoči največ odškodnin izplačanih ravno za sušo (skoraj 60 odstotkov vseh izplačil), sledita toča (18 odstotkov) in pozeba (13 odstotkov).
Pri analizi so opazili pozitivno naraščanje izplačil skozi leta za vse podskupine preventivnih ukrepov, ki bistveno prispevajo k prilagajanju na podnebne spremembe.