"Marsikje je uničen ves pridelek," je na predstavitvi razmer državnemu sekretarju na kmetijskem ministrstvu Dariju Krajčiču povedal direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZS) Murska Sobota Stanko Kapun. "Smo v enem najtežjih let, kar se tiče kmetijske pridelave v Sloveniji," je dodal direktor ptujske območne enote KGZS-ja Andrej Rebernišek.

Pojasnil je, da so bili spomladi priča močnim nalivom in posledično poplavam ter plazovom, v zadnjih dveh tednih pa še nevihtam z močnim vetrom in točo. Na širšem ptujskem območju je spomladi poplavilo približno 23.000 hektarjev kmetijskih površin, v prvi vrsti polj koruze, pšenice in ječmena. Številni kmetje so se odločili za novo setev, ki pa jo je zdaj uničila toča.

Toča v zadnjih dveh tednih je na območju ptujske enote KGZS-ja povzročila škodo na približno 5400 hektarjih kmetijskih površin, večinoma na poljščinah in vinogradih – te še vedno ogrožajo tudi plazovi. Skupno škodo zaradi letošnjih ujm na območju ptujske enote ocenjujejo na 22,6 milijona evrov.

Sorodna novica Gasilci in vojaki odpravljajo posledice deževja, plazovi še ogrožajo nekatera bivališča

Trsi so ostali brez grozda

Na mariborskem območju so največ težav povzročile obsežne majske padavine, ki so prinesle poplave in plazove. Škodo so po besedah direktorice KGZS-ja Maribor Irene Kropf zaznali na približno 750 hektarjih kmetijskih površin, predvsem na posevkih koruze in v vinogradih. Škodo ocenjujejo na približno šest milijonov evrov.
V zadnjih dneh je tudi na mariborskem območju klestila toča, ki je pustila hude posledice predvsem v vinogradih, med drugim na pomembnem vinorodnem območju Špičnik. Številni vinogradi so ostali brez grozdja, zaradi poškodb na trsih bo zmanjšan pridelek tudi prihodnje leto, je pojasnila direktorica. Škodo po toči ocenjujejo na približno 800.000 evrov.

Z gnitjem lahko pridejo bolezni

V Pomurju so bile nevihte s točo predvsem na območju med Mursko Soboto in Gornjo Radgono ter med Lendavo in Ljutomerom. Po besedah direktorja tamkajšnje enote KGZS-ja Kapuna so poškodovale približno 10.000 hektarjev koruze, 7000 hektarjev pšenice in 2500 hektarjev oljne buče, v nadaljevanju pa se bojijo gnitja in pojava bolezni na rastlinah. Zaradi razmočenosti tal je močno otežena sanacija kmetijskih površin, je pojasnil. Izračuna škode še nima, po njegovih ocenah pa bo gotovo znašala več kot deset milijonov evrov.

Sorodna novica Golob o zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč: Kdor hitro da, dvakrat da

"Slike na terenu so res žalostne," je dejal državni sekretar Krajčič, ki si je danes ogledal škodo na več kmetijah. Po njegovih besedah se je država že odzvala, saj je pripravljena sprememba zakona o naravnih nesrečah. "Do zdaj je veljala ureditev, da škode, ki se da zavarovati, država ne more pokrivati. S spremembo zakona, ki ga bo vlada sprejela takoj po počitnicah, pa določamo, da zavarujemo stvari, ki se jih da zavarovati. Tam, kjer je škoda 100-odstotna, bomo šli po sistemu de minimis, ki omogoča izplačilo že letos," je pojasnil.

Sorodna novica "Mi oblake izlivamo in ožemamo kot gobo"

Za krepitev letalske obrambe pred točo

Irena Kropf je tokratno srečanje izkoristila za poziv državi k zagotovitvi ojačane letalske obrambe pred točo. Temu je pritegnil Kapun, ki je pojasnil, da so se nevihte s točo večinoma izognile Goričkemu, kar pripisuje vplivu obrambe pred točo na avstrijski strani meje.

Državni sekretar je odgovoril, da je letalska obramba le ena od mogočih zaščit pred točo. "V Sloveniji trenutno nimamo konsenza, ali je učinkovita. V Avstriji vidimo tudi veliko drugih vrst zaščite, kot so mreže in podobno," je dejal.

Za povezan nastop kmetov do zavarovalnic

Sorodna novica Žveglič: Ponekod je škoda na poljščinah 100-odstotna

Opozoril je, da se v Sloveniji v nasprotju z Avstrijo manj lastnikov kmetijskih zemljišč odloča za zavarovanja pri zavarovalnicah. "V financiranje protitočne obrambe v Avstriji poleg države in lokalne skupnosti kot pri nas prispevajo tudi zavarovalnice in kmetje," je dejal in pozval kmete, naj do zavarovalnic nastopajo povezano. "S podnebnimi spremembami se bomo morali vsi skupaj spoprijeti," je dejal na srečanju pri Sveti Ani v Slovenskih goricah, ki se ga je udeležil tudi predsednik KGZS-ja Roman Žveglič.

Kmetijska ministrica: Ministrstvo sofinancira zavarovanje

Škodo v kmetijstvu po neurjih v zadnjih dneh je danes ob robu srečanja z makedonskim kolegom Ljupčem Nikolovskim v Ljubljani komentirala tudi kmetijska ministrica Irena Šinko. Najpomembnejša je po njenih besedah preventiva, tako da imajo kmetje zaščitne mreže nad trajnimi nasadi in sklenjena zavarovanja. Zavarovanja za določene pridelke obstajajo in prav je, da kmetje to izkoristijo, ministrstvo pa zavarovanje tudi sofinancira v znesku 60 odstotkov premije, je spomnila.

Ponovila pa je tudi dogovor pristojnih, da bo vlada na prvi seji po avgustovskem premoru sprejela predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki bo tudi za kmetijstvo predvidel sistemsko spremembo, po kateri bo v primerih 100-odstotne škode na pridelkih na voljo državna pomoč po shemi de minimis. V drugih primerih pa bo treba upoštevati evropsko zakonodajo, po kateri je najprej treba oceniti izpad pridelka ob spravilu, nato pa bo na podlagi cen v tekočem letu država izračunala izpad prihodka in pomagala.

Po sistemu de minimis bo torej pomoč hitra, saj je škoda že znana, je zatrdila. Zadnje ocene škode v kmetijstvu po julijskih neurjih so sicer po njenih besedah s preteklega četrtka, ko so govorili o približno 12.000 hektarjev poškodovanih površin in o znesku približno 12,5 milijona evrov. A od takrat je bilo še več epizod neurij z dodatno veliko škodo, najnovejših okvirnih ocen pa še ni, je dodala.