Kmetje so vse starejša populacija, mladih je relativno malo. V Sloveniji je mladih kmetov, torej nosilcev kmetij, starih do 35 let, 3,5 odstotka, kar je daleč za primerljivimi evropskimi državami in pod evropskim povprečjem. Foto: BoBo
Kmetje so vse starejša populacija, mladih je relativno malo. V Sloveniji je mladih kmetov, torej nosilcev kmetij, starih do 35 let, 3,5 odstotka, kar je daleč za primerljivimi evropskimi državami in pod evropskim povprečjem. Foto: BoBo

Če bomo želeli v prihodnje še imeti trajnostno kmetijstvo, kot ga imamo danes, se bomo morali pomembno lotiti generacijske prenove in zagotoviti stabilno kmetijstvo, je ob robu sejma Agra dejala Doris Letina iz Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM). Pri tem je poudarila stabilno podporno okolje, ki ga bodo mladi kmetje prepoznali. "To je okolje, ki bo omogočalo ne le dohodkovno varnost, ampak tudi socialno. V Sloveniji je namreč še vedno velika večina kmetij, ki si ne izplačujejo plače, kar pomeni, da nekdo dela in živi na kmetiji, ampak nima dohodka, ki ga ima oseba v nekem drugem sektorju," je dejala.

Sorodna novica Ministrica za kmetijstvo: Kmetijstvo ne more uspevati brez ljudi

Omejitve in zahteve

Trajnost je po njenih besedah namreč sestavljena iz treh različnih vidikov. Vse pogosteje se pogovarjamo o okoljski trajnosti, okoljskem vidiku, ki je pomemben, pozabljamo pa, da tega ni brez ekonomskega in socialnega. "To bomo morali celovito zaobjeti in omogočiti kmetu, da kmetuje brez vseh nesmiselnih oziroma nerazumnih zahtev in omejitev, ki mu jih postavljamo iz dneva v dan," je dodala. Med večjimi izzivi, s katerimi se spopadajo mladi kmetje, je omenila dostop do finančnih sredstev, "saj se začne in konča z denarjem".

Evropska investicijska banka je opozorila Slovenijo, dodaja Doris Letina, da so vsi slovenski kmetje, še posebej pa mladi, v zelo zapostavljenem položaju: "Prav zato, ker so za nas krediti bistveno dražji, postopek pridobivanja je dolgotrajnejši, nastajajo razni drugi stroški in pa potrebna so veliko večja zavarovanja kot v drugih državah Evropske unije."

Težava je tudi pri dostopnosti kmetijskih zemljišč: "Vemo, da so kmetijska zemljišča skorajda nedostopna. Dogaja se nam širjenje raznih urbanih središč in industrijskih con, večina na račun kmetijskih zemljišč. Seveda se zavedamo, da je infrastruktura potrebna, ampak pravilno umeščanje in gospodarno ravnanje s kmetijskimi zemljišči je ključnega pomena," je dejala.

"Če kmet dela z naravo, je to lahko velik plus"

Doris Letina živi in dela na sadjarski kmetiji na Goričkem, ki v celoti leži v krajinskem parku Goričko, v območju Nature 2000. To zaščiteno in ekološko pomembno območje ima po njenih besedah več omejitev in ovir. "Z zaskrbljenostjo gledamo v prihodnost, ob vseh teh uredbah, ki prihajajo in napovedujejo še nove omejitve. Bi pa želela poudariti, da naša kmetija zelo velik poudarek daje biotski raznovrstnosti. Zelo smo ponosni, da imamo v sadovnjakih tudi smrdokavro pa razne druge ptice, rogače in žuželke. Če kmet torej dela z naravo, je lahko to velik plus. Zelo nepravično je, da vedno pokažejo na kmeta, ko se kje kaj zalomi," je dodala.

Mladi prevzemniki kmetij
Začel se je sejem Agra