Kot so pred petkovim svetovnim dnevom oljke opozorili predstavniki Zveze društev oljkarjev Slovenije in Biotehniške šole Šempeter pri Gorici, so za slovensko oljkarstvo značilni majhni nasadi in razdrobljenost oljčnikov, kar negativno vpliva na razvoj oljkarstva. Povprečen oljčni nasad je velik 0,3 hektarja, le štirje odstotki oljčnikov so večji od enega hektarja. Letošnje obiranje pridelka je v Goriških brdih in na Goriškem že končano, v slovenski Istri pa se končuje v teh dneh. Letošnja letina je na Primorskem enaka lanski, pričakovali pa so za petino večjo letino, a so svoje naredile vremenske razmere, je dejal predsednik Zveze oljkarskih društev Slovenije Mirana Adamiča.

V Sloveniji je v registru živilskih obratov vpisanih le 36 oljarn, neregistriranih je še približno 30. Kot so poudarili na novinarski konferenci, bi z uvajanjem izboljšav pri predelavi in postavitvijo polnilnih linij za oljčno olje lažje dosegali višjo kakovost olja in omogočili primerno ponudbo olja za trg. Slovenska oljčna olja so višje kakovosti, kot so po navadi uvožena. V Sloveniji je na hektaru zasajenih od 200 do 300 oljčnih dreves, v Španiji pa je v enem oljčniku zasajenih tudi do 1.000 dreves. Pridelava oljk je zato bistveno drugačna od slovenske, temu primerna je tudi kakovost oljčnega olja.

Zaradi premajhnih količin domačega na trgovske police sicer prihaja vse več kakovostnega, a cenejšega oljčnega olja iz tujine. Pojavljajo pa se tudi že prvi primeri opuščanja pridelave oljk, saj posamezni pridelovalci, ki nimajo osvojenega trga, ugotavljajo, da je lahko gojenje oljk nerentabilno.

Zaradi podnebnih sprememb se pojavljajo potrebe po spremembah obdelave in pridelave oljk, med njimi je tudi namakanje. A doslej so namakalni sistemi postavljeni le na 15 hektarjih oljčnikov na 37 kmetijskih gospodarstvih.