Sorodna novica Močnejši nevihti sta nastali južno od Zagorja ob Savi in vzhodno od Kočevja

Čeprav popis škode še ni končan, je jasno, da silovite nevihte, veter in toča veliko škodo povzročajo zlasti v kmetijstvu. O tem so danes govorili člani sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice, ki predvsem pričakujejo hitro pomoč vlade. Tudi o tem se je voditeljica Odmevov Tanja Starič pogovarjala s predsednikom omenjene zbornice Romanom Žvegličem.

Vemo, da še ni dokončnih ocen, pravzaprav neurja še kar trajajo. Ampak vendarle, kakšne so prve ocene škode, ki je nastala zaradi te naravne katastrofe?
Ocena škode se izvaja po hektarjih, po kulturi in po odstotkih. Mi o tem sproti obveščamo pristojno ministrstvo za kmetijstvo. Vendar lahko vemo, da je bila na določenih območjih škoda tudi 100-odstotna, to pa je seveda na poljščinah, na koruzi, na zelenjavi, na tistih kulturah, ki so pod rastlinjaki in je rastlinjake toča razbila.

To je v štajerskem delu, kajne?
Ja, v štajerskem delu, pa v Posavju, predvsem pa tudi na Gorenjskem ... Ne bi rad našteval, da se ne bi kdo našel in rekel, da smo jih pozabili. Klice imamo od povsod, obupane. Hodimo na teren in pogledamo razmere. Svetovalci vseskozi delajo tudi tehnološke napovedi, kaj je v tem trenutku narediti. Najtežje je tistim kmetom, ki imajo plemenske živali, kajti zagotoviti je treba krmo. Če krme ne bo, ti tudi ta denar, če bi ga dobil, nič ne pomaga. Bi pa rad na začetku poudaril to, da sem ponosen, da sem kmet, predvsem zato, ker se je izkazala ta kmečka, podeželska solidarnost: kako si pomagajo med sabo predvsem pri sanacijah, najnujnejših sanacijah streh na objektih in na premoženju. Zahvala gre tudi gasilcem in vsem ...

Sorodna novica Golob o zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč: Kdor hitro da, dvakrat da

Zagotovo. Sploh za Slovence je značilna neka solidarnost v stiski. Vlada je včeraj napovedala, da bo sprejela zakon, s katerim bo pomagala vsem žrtvam zadnjih neurij. Kmetje bi dobili povrnitev škode, kadar bi bil celoten pridelek uničen. Kaj predlagate vi, kmetje, kaj pričakujete? Je to, kar pripravlja vlada, dovolj?
Najprej moram povedati, da je popoldne prišlo vabilo iz kabineta predsednika vlade. Jutri ob pol treh imamo sestanek pri predsedniku vlade. Moram reči, da smo zadovoljni, da je do tega sestanka tako hitro prišlo. Od interventnega zakona bi bil še boljši sistemski zakon, ki zadeve tako uredi, da ne bi vsako leto popisovali in govorili o interventnem zakonu. Sistemski zakon bi določil, v katerih primerih in na kakšnih osnovah se lahko sproži državna pomoč. Kajti, vedeti moramo, da kmetje smo prve žrtve podnebnih sprememb in da je naša tovarna velikokrat ali pa v glavnem na prostem in da se prilagoditi in vsega zavarovati ne da.

Kaj ta naravna katastrofa pomeni za cene hrane?
Če bi bila ta katastrofa samo v Sloveniji, ne. Na evropskem trgu seveda ne pomenimo toliko, da bi se lahko hrana močno podražila. Vendar je treba vedeti, da vsak, ki prodaja, izkorišča to zadevo in lahko cene navije, tudi če mu ekonomski kazalec ne bi kazal, da je to potrebno. Vendar, ko pa zdaj gledamo, da je to širše območje, Italija, Madžarska, Avstrija, Španija, suša, drugje požari ... To pa lahko pomeni, da bo hrana postala iskana dobrina. In ko bo enkrat postala iskana dobrina, bo lahko tudi cena šla gor.

Podnebne spremembe – to se zdaj jasno kaže – so dejstvo. Kako se kmetje pripravljate na to?
Na vse možne načine, na katere se lahko, in s tistim, kar je v naši moči. Trajni nasadi, sadovnjaki se zaščitijo s protitočnimi mrežami. Polja se ne dajo, niti ne moreš potem tega obdelovati. Rekel bom, da se proti toči težko borimo, sploh v takšnem obsegu. Proti suši pa seveda z namakanjem in proti suši odpornimi rastlinami. Pričakujemo tudi večjo pomoč znanosti, svetovne znanosti, stroke, ki bo ponudila take sadike, take rastline, ki bodo bolj odporne proti suši.