Ministrstvo za naravne vire in prostor je predlagane spremembe pripravilo za večjo učinkovitost sistema ohranjanja narave, zmanjšanje administrativnih bremen in uskladitev z drugo zakonodajo. Znova se kaže praksa, da se pri pripravi okoljevarstvenih predpisov niso posvetovali s predstavniki kmetov. Za kmetijske organizacije je zakon tako sporen, da predlagajo, da se napiše na novo.

Namen predlaganih sprememb zakona o ohranjanju narave je med drugim tudi učinkovitejše ukrepanje v primeru ogrožanja po velikih zvereh, ureditev področja invazivnih tujerodnih vrst, ustrezno sankcioniranje in povečanje učinkovitosti nadzora ter uskladitve z zakonodajo z drugih področij, npr. z gradbeno in prostorsko zakonodajo, zakonodajo s področja zaščite živali in drugimi.

Toda za kmetijstvo je predlog novele nesprejemljiv. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič našteje, da predlog pretirano poudarja "ekološko definicijo lastnine, s čimer želi lastnike nepremičnin postaviti v brezizhodni položaj. Uveljavlja predkupno pravico države za nakup nepremičnin in jo razširja na vsa območja Nature oziroma na 37 odstotkov površine Republike Slovenije. Posega v zakon o kmetijskih zemljiščih in gre čezenj."

Po besedah predstavnika Zveze slovenske podeželske mladine Primoža Pivca je sporno tudi, "da lastnik ne bo več seznanjen z odločbo, da je neko ekološko območje v interesu države, ampak ga bo država pod prisilo razlastninila in bo v enem letu dobil odškodnino. Zelo nevarno je tudi to, da le kmetje in lastniki morajo odstranjevati invazivne vrste, ne pa tudi občina in država."

Pripomb je še veliko. Za predstavnike kmetov je omenjeni zakon, ki prinaša širjenje zaščitenih območij, in kot pravijo, razvrednotenje kmetijskih zemljišč ter nesorazmerno visoke sankcije za kršitve, nesprejemljiv in neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Predlagajo, da se v dialogu z deležniki iz kmetijstva pripravi ustrezen nov zakon, ki bo zagotavljal ohranjanje narave in omogočal primerno življenje kmetov.