Nevarnost pozebe se tako še ne poslavlja.

"Škodo pričakujemo pri vseh sadnih vrstah. Kako velika bo, pa je odvisno od sadne vrste in razvojnega stadija," je pojasnila specialistka za sadjarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto Andreja Brence. Medtem ko je pridelek marelic pobrala že pozeba med 18. in 20. marcem, so zdajšnje nizke temperature povzročile veliko škodo pri breskvi in češnji, tudi hruški, je ocenila.

Škoda se ta trenutek še ne vidi, prvo grobo oceno bodo lahko strokovnjaki dali čez dan ali dva, natančnejša škoda pa bo pri koščičarjih znana pri debelini, ki je malo manjša od lešnika, ko začnejo plodovi odpadati, pri jablani in hruški pa šele pri junijskem trebljenju, je pojasnila.

Pri pokritih nasadih jagod večjega izpada ne pričakuje. Je pa izpad pridelka pričakovati pri ribezu, za borovnice je še prezgodaj napovedovati morebitno škodo, pri malinah pa se vidijo pozebli listki, kar pa po navadi pomeni, da so nizke temperature odnesle prvi pridelek, je še povedala strokovnjakinja za sadjarstvo, ki deluje na območju Dolenjske, Posavja in Bele krajine.

Tudi v Združenju za sadjarstvo Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS so opozorili, da so nizke temperature ponekod prinesle že drugo letošnjo pozebo v trajnih nasadih. "Sadjarji zato pozivajo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k hitri in učinkoviti podpori za vzpostavitev ustrezne zaščite pred pozebo v trajnih nasadih prek posebnih javnih razpisov iz naslova skupne kmetijske politike," so navedli v sporočilu medijem.

Teoretično lahko vse temperature pod minus eno stopinjo Celzija pri cvetočih rastlinah in minus eno stopinjo in pol pri še zaprtih cvetovih povzročijo poškodbe plodičev oziroma cvetov ali mladih poganjkov pri jagodičju, je minule dni opozorila kmetijska stroka.

"Če so bile rastline dobro prehranjene v prejšnjem letu in zdaj pripravljene na to stresno situacijo, potem kakšnih bistvenih poškodb ni pričakovati."

"Danes so bile temperature od minus dve do minus štiri stopinje Celzija in večina sadjarjev je zelo dobro pripravila sadna drevesa na te nizke temperature. Vsaj dva dni pred napovedano pozebo so poškropili z aminokislinami in algami in tako pripravili rastline na to stresno situacijo, ki je bila danes zjutraj. Tisti, ki imajo možnost, so oroševali," je povedala profesorica za sadjarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, Metka Hudina.

Hudina se v domačih sadovnjakih na več hektarjih v Bistrici ob Sotli tudi sama ukvarja s pridelavo jabolk in hrušk. Ponekod, tudi pri njih, oroševanje davi zaradi vetra ni bilo mogoče. Pihal je veter od 16 do 20 kilometrov na uro, kar je preveč za delovanje oroševalnega sistema, da bi ta bil uspešen, je povedala.

"Računamo, da kakšne poškodbe na plodičih bodo, verjetno pa ne bo tako hudo, kot je bilo to v letih 2016, 2017. In trenutne temperature seveda še ne pomenijo, da bi prišlo do kakšne katastrofe, do 90-odstotne pozebe. Tega na srečo ne bo. Ne vemo pa, kaj nas čaka jutri. Napoved je ugodnejša od današnjega jutra, tako da računamo, da tudi jutri zjutraj nekako uidemo najhujšemu," je dejala Hudina.

Če so bile rastline dobro prehranjene v prejšnjem letu in zdaj pripravljene na to stresno situacijo, potem kakšnih bistvenih poškodb in bistveno zmanjšanega pridelka zaradi tega trenutno ne pričakujemo, je dodala. "Moramo pa seveda še počakati. Čez dan in jutri bomo naredili prereze brstov in ugotavljali, ali je nastala škoda in kakšna bo ta škoda," je dodala Hudina. Podobno kot v Posavju je bilo po njenih besedah tudi na Štajerskem.

Če temperatura minus 3,8 stopinje traja pol ure, to lahko povzroči 90-odstotno škodo

"Nekako od leta 2016 nas spremljajo te pozebe in vemo, da se moramo sami odzvati, sami postoriti tisto, kar lahko postorimo. Včasih smo nemočni, ampak zdaj se je nekako dalo rastline pripraviti in omiliti ali pa zelo omiliti te poškodbe, ki bi sicer nastale pri tej temperaturi," je še ocenila. "Če temperatura minus 3,8 stopinje traja pol ure, to lahko povzroči 90-odstotno škodo v primeru, da prej ne bi nič naredili," je pojasnila Hudina.

Poškodovanost rastlin zaradi nizkih temperatur je sicer odvisna od sadne vrste in sorte, njenega razvojnega stadija ter trajanja obdobja nizkih temperatur.

Večina pridelovalcev nima možnosti uporabe aktivne zaščite proti spomladanski pozebi, ki je pogojena s strokovno in pravočasno uporaba oroševalnega sistema, lahko pa z nekaterimi ukrepi vendarle vplivajo na zmanjšanje škode, ki bi jo spomladanska pozeba povzročila, so pretekle dni opozarjali kmetijski strokovnjaki in priporočili več ukrepov.

Po mili zimi in nekoliko zgodnejšem cvetenju sadnega drevja so se s prvo pozebo letos predvsem na Primorskem spopadli že v marcu.

Po prvih ocenah je prva pozeba največ škode povzročila na zgodnje cvetočih sadnih vrstah, kot so marelice, breskve in nektarine, poškodbam pa so bili izpostavljeni tudi nasadi kakija, zgodnjih sort hrušk in jablan na toplejših rastiščih, so navedli v združenju.

Ta teden nas čaka suho in hladnejše vreme

Potem ko je mrzel polarni zrak v nedeljo zajel naše kraje, so se temperature minulo noč spustile pod ledišče povsod, razen na Goriškem in v Slovenskem primorju. Najbolj mrzlo je bilo davi tik po sončnem vzhodu, med 6.30 in 7. uro, in sicer v pasu jasnine od Gorenjske do Bele krajine.

Najnižje temperature so izmerili na mraziščih Notranjske, nekje do minus sedem, minus osem stopinj Celzija, pa tudi v nekaterih alpskih dolinah, denimo na Jezerskem. Drugod so bile temperature v glavnem nekaj stopinj pod lediščem.

Po nižinah osrednje Slovenije so davi izmerili od minus dve do minus štiri stopinje, na Dolenjskem se je v bolj mraziščnih legah ohladilo do minus šest stopinj, v Beli krajini pa do okoli minus tri, minus štiri stopinje Celzija.

Manj mrzlo je bilo na severovzhodu Slovenije, kjer je bilo tudi nekaj oblačnosti. Tam je bila temperatura od nič do minus tri stopinje. Prav tako je bilo oblačno in še z nekaj burje na Primorskem, tako da temperature tudi tam niso bile tako nizke. Po podatkih Arsa so bile na Primorskem najnižje temperature od dve do štiri stopinje Celzija nad ničlo.

Kot je za Val 202 povedal Blaž Šter z Arsa, so se jutranje temperature gibale od -5 pa do -1 stopinje Celzija. "V notranjosti Slovenije je pa topleje, na Primorskem tam okoli treh, štirih stopinj," je pojasnil in dodal, da bo čez dan delno jasno vreme, občasno bo nekaj več oblačnosti, sprva na Primorskem in na vzhodu Slovenije. "Še vedno pa bo prevladovala jasnina. Temperature bodo še vedno kar nizke za ta čas, nekje od osem do 12 stopinj, v notranjosti Primorske pa nekje do 14 stopinj Celzija. Tudi nekaj vetra bo. Čez dan bo v zahodni Sloveniji zapihal veter zahodnih smeri, drugod pa veter severnih smeri," je še napovedal.

Ponoči se bo v večjem delu Slovenije prehodno pooblačilo, proti jutru pa spet delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 3, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske okoli -5 °C.

Jutri bo dopoldne precej jasno, sredi dneva in popoldne pa zmerno do pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature bodo od 10 do 15 °C.

"Spremembo vremena lahko pričakujemo čez teden dni," pa je še napovedal Šter za Radio Slovenija.