Najbolj so prizadete zgodnje cvetoče vrste – breskve, nektarine in marelice, v slovenski Istri tudi zgodnja zelenjava. Kakšna je škoda na zgodnjih sortah vinske trte, bo znano v prihodnjih dneh, je za Radio Slovenija poročala Nataša Uršič.

Do poznih večernih ur so bili včeraj na terenu strokovnjaki iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica in pregledovali sadovnjake. "Zadela nas je pozeba doletela praktično na celotnem Primorskem. Najbolj so prizadete zgodnje cvetoče sadne vrste, breskve, nektarine, marelice, morda tudi kaki, ki je v fazi odganjanja. Škoda se bo pokazala tudi v vrtnarstvu, kjer so bile v rastlinjakih posajene zgodnje plodovke, bučke," je pojasnil vodja oddelka javne službe kmetijskega svetovanja Vasja Juretič.

Pozeba v slovenski Istri ni prizanesla niti špargljem. "Šparglji, ki so bili tik pod površjem pred odganjanjem, so tudi prizadeti. Bojimo se, da bo škoda tudi v vinogradništvu, določene zgodnje sorte vinske trte na zgodnjih legah v priobalnem pasu … tam se bo škoda pokazala v naslednjih dneh," je še dejal.

Juretič je pojasnil, da so posledice nizkih temperatur primerljive s hudimi pozebami v preteklih letih. Kot je dejal, na nekaterih legah praktično ne dobiš več živega cveta. "Tam bo škoda 100-odstotna."

Prizadeti so predvsem nasadi v nižinskih legah. "V Brdih, Vipavski dolini in slovenski Istri se škoda približuje 100 odstotkom."

Temperature so bile nizke že v noči na torek, najbolj kritično pa je bilo v noči na sredo, ko so bile temperature "praktično osem ur" pod lediščem, je poudaril Juretič. Napovedal je, da bodo predvidoma v dveh tednih sklicali novinarsko konferenco ter predstavili točnejše ocene in konkretno poškodovanost nasadov.

Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu v Novi Gorici ocenjujejo, da je tako uničujoča pozeba posledica podnebnih sprememb, ki povzročajo, da se intenzivni sadjarski nasadi iz leta v leto zmanjšujejo.

Pozeba znova odnesla letino pišečke marelice

Tudi na drugem koncu države je pozeba prizadela cvetoča drevesa. Kot je za TV Slovenija poročala Enisa Brizani, je skoraj tretjina nasadov marelic v Posavju in tudi tam je to sadno drevje zaradi toplega januarja zacvetelo. Za te kraje je značilna pišečka marelica, ki je zaradi nizkih nočnih temperatur v zadnjih dneh, kot kaže, tudi letos ne bo.

Za krhek in občutljiv cvet je najbolj nevarna prva pozeba, temperature pa so se v preteklih dneh spustile do 5 pod ničlo. " Že dve noči zaporedoma se trudimo z ogrevanjem na plin, da bi rešili mali predelek marelic, da bi vsaj prvo leto ali kako leto imeli," je pojasnil stanje Marko Krošelj iz sadjarstva Darsad.

Drevesa sicer še niso v polnem razcvetu, a kot pravi, jih večdnevne temperature pod lediščem uničijo. "Imajo še nekaj cvetov v ozadju, nekaj dni bomo spremljali, da vidimo, kaj se bo dogajalo. Zdaj, ko bodo višje temperature, se bo to še bolj razcvelo ali pa bo vse skupaj odpadlo."
"Prave poškodbe se po navadi kažejo v enem tednu po tistih prvih nizkih temperaturah. V lanskem letu smo mislili, da sploh nimamo takih poškodb, pa je pravzaprav v enem mesecu odpadla vsa marelica," je pojasnila Andreja Brence, svetovalka za sadjarstvo KGZS-ja Novo mesto.

Nasadi v Posavju predstavljajo skoraj tretjino slovenskih, večjih proizvajalcev ravno zaradi podnebnih sprememb ni več. "So to le manjše parcele, bolj ohišnice, tako da neke resne proizvodnje trenutno ni. To pa je prav zaradi tega, ker je marelica občutljiva na nizke temperature," je stanje orisal Roman Matjašič iz občine Brežice.

Kaže, da že tretje leto zapored tako imenovane pišečke marelice, ki jo sicer želijo registrirati kot avtohtono sorto v Posavju, ne bo.